Davki za začetnike PDF

Davki za začetnike

FIZIČNE OSEBE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST

UVOD

41. izdaja, marec 2026

2

V Finančni upravi RS namenjamo veliko pozornosti informiranju davčnih zavezancev. Zavedamo se, da lahko ti

izpolnjujejo svoje obveznosti in uveljavijo pravice le, če so z njimi seznanjeni in če jih razumejo.

Davčna zakonodaja, ki določa pravice in obveznosti v zvezi z obdavčitvijo, je za marsikoga preveč zapletena.

Zaradi tega se zgodi, da posamezniki nehote ne izpolnijo vseh davčnih obveznosti ali pa ne uveljavijo pravic, ki

jim pripadajo.

Pripravili smo priročnik, katerega namen je enostavna in razumljiva razlaga obdavčitve fizičnih oseb, ki opravljajo

dejavnost (v nadaljevanju jih bomo krajše poimenovali »osebe z dejavnostjo«) . Davčno svetovanje ni v

pristojnosti Finančne uprave RS, a smo kljub temu pripravili nekaj nasvetov, na podlagi katerih se bo

posameznik lažje odločil za sebi primerno ob liko ugotavljanja davčne osnove ter bo enostavneje uveljavljal

pravice in izpolnjeval obveznosti.

V pomoč pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic so v priročniku med drugim vzorčni primeri izračuna

obveznosti in izpolnjenih plačilnih nalogov.

Temeljni poudarek tega priročnika je na osebah z dejavnostjo, ki nimajo zaposlenih delavcev, za zaposlovalce

pa je na voljo le nekaj osnovnih informacij. Če se bo izkazala potreba, bomo dodali več informacij tudi za ta

segment zavezancev.

Glede na to , da je davčna zakonodaja zelo obširna in kompleksna tematika, so velikokrat ključnega pomena

tudi najmanjše podrobnosti, ki jih v naših razlagah ne boste našli. Zato vse tiste, ki potrebujete več, vabimo na

spletne strani Finančne uprave RS, kjer so na voljo zelo natančne in podrobno razložene informacije.

V priročniku niso vključeni protikorona ukrepi, ki na številnih davčnih področjih vplivajo na pravice in obveznosti

davčnih zavezancev. Več informacij o teh ukrepih je objavljenih na strani Finančne uprave.

Upamo, da vam bo pričujoči priročnik v pomoč pri srečevanju z davčnimi vprašanji.

Finančna uprava Republike Slovenije

Informacije:

Finančna uprava Republike Slovenije, Generalni finančni urad

Šmartinska cesta 55, p. p. 631, 1001 Ljubljana

Telefon: 08 200 1003

E-pošta: gfu.fu@gov.si

Spletna stran: www.fu.gov.si

Davki za začetnike – za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

Oblikovalec, izdajatelj in založnik: Finančna uprava Republike Slovenije

generalni direktor: Peter Grum

FOTO: Finančna uprava Republike Slovenije, Bigstockphoto.com

Ljubljana, marec 2026

KAZALO

1 REGISTRACIJA DEJAVNOSTI ....................................................................................................................................... 4

2 E-DAVKI...................................................................................................................................................................... 4

3 SAMOSTOJNO VODENJE DAVČNIH OBVEZNOSTI ALI RAČUNOVODSKI SERVIS? ....................................................... 5

4 ZAČETEK OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI ........................................................................................................................ 6

5 UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE ............................................................................................................................ 6

5.1 UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV ........................................... 7

5.1.1 IZRAČUN IN PLAČILO MESEČNE AKONTACIJE DAVKA ................................................................................. 9

5.2. UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM DEJANSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ..................... 9

5.2.1 IZRAČUN IN PLAČILO MESEČNE PREDHODNE AKONTACIJE DAVKA .......................................................... 10

6 (LETNI) OBRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE IN DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI .............................. 11

6.1 PLAČILO DAVKA PO OBRAČUNU ...................................................................................................................... 12

7. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST ........................................................................................................................ 12

7.1 IZRAČUN MINIMALNIH PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ........................................................................ 13

7.2 IZRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST, KADAR DOBIČEK PRESEGA 60 % PP ..................................... 14

8 KAKO PLAČATI ......................................................................................................................................................... 15

8.1 SPLETNO PLAČILO IZ E-DAVKOV ...................................................................................................................... 15

8.2 PLAČILO Z E-RAČUNOM .................................................................................................................................... 16

9 POPOLDANSKI S.P. ................................................................................................................................................... 16

10 IDENTIFIKACIJA ZA DDV ......................................................................................................................................... 17

11 IZDAJANJE RAČUNOV ............................................................................................................................................ 18

12 eVROČANJE ........................................................................................................................................................... 21

13 OSEBA Z DEJAVNOSTJO ZAPOSLI DELAVCE ........................................................................................................... 22

14 ODLOG IN OBROČNO PLAČILO DAVKA .................................................................................................................. 23

14.1 OBROČNO PLAČILO V PRIMERU HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE .................................................................... 23

14.2 ODLOG IN OBROČNO PLAČILO Z ZAVAROVANJEM ....................................................................................... 24

14.3 ZA KATERE OBVEZNOSTI ODLOG IN OBROČNO PLAČILO NISTA DOVOLJENA? ............................................. 24

14.4 OBRESTI ZA ČAS ODLOGA OZ. OBROČNEGA PLAČEVANJA ............................................................................ 24

14.5 POSLEDICE NEPLAČILA OBROKA .................................................................................................................... 24

15 SAMOPRIJAVA ...................................................................................................................................................... 25

16 FINANČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR ......................................................................................................................... 25

17 DAVČNA IZVRŠBA ................................................................................................................................................. 26

18 PRENEHANJE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI ............................................................................................................ 28

19 POVZETEK ............................................................................................................................................................. 29

4

1 REGISTRACIJA DEJAVNOSTI

Osebe, ki želijo opravljati dejavnost, lahko začnejo opravljati

dejavnost, ko so vpisan e v Poslovni register Slovenije (PRS), ki ga

vodi, upravlja in vzdržuje Agencija Republike Slovenije za

javnopravne evidence in storitve (AJPES). Izjeme so opredeljene v

zadnjem odstavku tega poglavja.

Vpis se lahko opravi na vstopnih točkah SPOT

(prej e -VEM) ali prek spletnega portala SPOT

(Slovenska poslovna točka ). Naloge točk SPOT

opravljajo vse izpostave AJPES, organizirane pa so tudi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije

(GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in upravnih enot (UE).

Registracijo je mogoče opraviti tudi elektronsko prek portala http://e-VEM.gov.si, za kar pa posamezniki potrebujejo

kvalificirano digitalno potrdilo (glejte naslednje poglavje). Finančna uprava RS vpiše dejavnost po uradni dolžnosti

na podlagi podatkov iz PRS.

Takoj ali najpozneje v osmih dneh po vpisu v PRS je treba prek vstopne točke SPOT oziroma spletnega portala

SPOT ali neposredno finančnemu uradu prek obrazca DR-03 sporočiti podatke, ki jih Finančna uprava RS ne pridobi

po uradni dolžnosti. To so podatki o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti

in pridobivanje prihodkov, poslovnih enotah v tujini, kapitalskih naložbah doma in v tujini, plačilnih račun ih v tujini,

povezanih osebah, osebi, ki vodi poslovne knjige, itd.

Prek portala SPOT se lahko oddajo tudi podatki o predvidenih prihodkih in

odhodkih oziroma zahtevek za ugotavljane davčne osnove z upoštevanjem

normiranih odhodkov, obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig in podatki o socialnem zavarovanju za potrebe

ZZZS, kot so obrazci M-1, M-3, M-2, M-DČ.

Izjeme

Samostojni novinarji, samostojni kulturni delavci, odvetniki, zasebni raziskovalci in ostali samozaposleni, ki nimajo

registrirane dejavnosti kot samostojni podjetniki, se morajo vpisati v primarni register svoje dejavnosti (npr. novinarji

v razvid samostojnih novinarjev, kulturniki v razvid samozaposlenih v kulturi ,…). Po vpisu v primarni register se

morajo vpisati tudi v PRS. Obravnavane fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v PRS, se potem enako,

kot samostojni podjetniki, ki so subjekt vpisa v PRS, vpišejo še v davčni register, in sicer po uradni dolžnosti. Kljub

navedenemu pa morajo davčnemu organu na obrazcu DR -03 vseeno sporočiti še podatke, ki jih ta ne pridobi po

uradni dolžnosti in so pomembni za obdavčitev. Podatkov torej v tem primeru obravnavne fizične osebe, ki opravljajo

dejavnost, ne sporočajo prek vstopnih točk SPOT ali spletnega portala SPOT, kot to lahko storijo samostojni

podjetniki.

Druge fizične osebe, ki začnejo opravljati dejavnost, za katero ne obstaja primarni register (npr. osnovna ali druga

kmetijska dejavnost, samozaložništvo), so se dolžne vpisati neposredno v davčni register najkasneje v 8 dneh od

začetka opravljanja dejavnosti.

2 E-DAVKI

Osebe z dejavnostjo morajo poslovati

s Finančno upravo RS elektronsko

prek portala e-Davki. To pomeni, da

morajo vse vloge vlagati izključno prek

sistema eDavki. To vključuje tudi pritožbe,

zahteve in druge dopise. Če elektronski obrazec ni na voljo, se

vloga vloži prek obrazca Lastni dokument (NF -LD). Enako velja

za pooblaščence poslovnih subjektov, ki morajo takšni vlogi priložiti tudi pooblastilo.

Pred prvo uporabo portala e-Davki je obvezna registracija. Zavezanec se lahko v eDavke registrira na dva načina.

Enostavnejši način je registracija z davčno številko in geslom. Drugi način je registracija s kvalificiranim

digitalnim potrdilom. V tem primeru lahko zavezanec i zbere eno izmed štirih kvalificiranih digitalnih potrdil, a le

digitalno potrdilo sigen-ca je za fizične osebe brezplačno. Postopek prevzema in cen ik sta objavljena na spletnih

straneh ponudnikov digitalnih potrdil.

Osebni dokument in Vse storitve, ki jih nudijo točke

SPOT, so brezplačne. davčno številko.

Dva načina

registracije

KJE?

Kaj potrebujem pri vpisu?

Vse na enem mestu

5

Prevzem in shranjevanje spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila

Spletno digitalno potrdilo lahko zavezanci prevzamejo in shranijo na dva načina:

• v interno zbirko brskalnika (ne potrebujejo pametne kartice in čitalnika pametne kartice) ali

• na pametno kartico (potrebujejo čitalnik pametnih kartic).

Natančna navodila za prevzem spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila so na spletnih

straneh ponudnikov kvalificiranih digitalnih potrdil. Po pridobitvi kvalificiranega digitalnega

potrdila se lahko opravi prva registracija v sistem e-Davki. Če imajo zavezanci pri tem težave,

se lahko obrnejo na tehnično pomoč prek elektronskega naslova SD.fu@gov.si ali po telefonu

na številko (05) 2976 800 vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure.

Mobilna aplikacija eDavki

Mobilna aplikacija eDavki je sicer namenjena fizičnim osebam. Zelo priporočljivo pa je, da jo

uporabljajo tudi fizične osebe z dejavnostjo. V mobilni aplikaciji j e namreč med drugim na

voljo poenostavljen vpogled v knjigovodsko kartico, kjer lahko zavezanec z enim klikom

preveri, ali že ima obveznost plačila akontacije davka ali prispevkov za socialno

varnost, v kakšni višini je ta obveznost in do kdaj mora znesek poravnati. Prav tako pa

lahko enostavno in hitro izvede plačilo obveznosti. Omenjena aplikacija tudi samoiniciativno

obvešča zavezanca o izteku roka plačila obveznosti na podlagi t.i. »push obvestil« tudi če je

aplikacija zaprta.

V mobilno aplikacijo eDavki se zavezanec registrira z

davčno številko in geslom. Vstop z digitalnim potrdilom

ni mogoč. Za mobilno aplikacijo eDavki in spletni portal eDavki se uporablja

isti uporabniški račun. Če ste se v eDavke že registrirali z davčno številko in

geslom preko spletnega portala eDavki, se vam v mobilno aplikacijo ni treba

na novo registrirati, temveč se zgolj prijavite z istim geslo. Omogočena je tudi

ponastavitev pozabljenega gesla.

Več informacij je objavljenih na strani Finančne uprave RS.

3 SAMOSTOJNO VODENJE DAVČNIH OBVEZNOSTI

ALI RAČUNOVODSKI SERVIS?

Za vse obveznosti glede obdavčitve (npr. pripravo napovedi oz.

oddajanje obračunov) lahko zavezanci poskrbijo sami, lahko pa za to

pooblastijo računovodski servis.

Če bo do zavezanci prepustili davčne obveznosti v upravljanje

računovodskemu servisu, ga mora jo za to pooblastiti. Izpolniti morajo

poseben obrazec, ki je objavljen na spletni strani e-Davki. Izpolnjen in

podpisan obrazec morajo oddati pristojnemu finančnemu uradu, na

območju katerega imajo prebivališče. Kontaktni podatki uradov so

objavljeni na spletni strani Finančne uprave RS.

eDavki - Potrebna oprema

Podprti overitelji digitalnih potrdil

• SIGOV-CA ali SIGEN-CA (Ministrstvo za javno upravo)

• POŠTA®CA (Pošta Slovenije, d. o. o.)

• AC-NLB (Nova Ljubljanska banka, d. d.)

• HALCOM CA FO (Halcom, d. d.)

• Rekono: https://www.rekono.si/

Digitalnih potrdil drugih overiteljev v portalu eDavki ne morete uporabljati.

Digitalno potrdilo

6

4 ZAČETEK OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI

Če zavezanec na SPOT točki ob registraciji dejavnosti še ni

predložil podatkov o predvidenih prihodkih in odhodkih, mora

to storiti na Finančni upravi RS. Predložiti mora obrazec

izračuna predvidene davčne osnove (DD-IPDO) najkasneje v

osmih dneh od vpisa v primarni register (npr. če gre za s.p .,

je to najkasneje v osmih dneh od vpisa v Poslovni register

Slovenije). Glede na ta obrazec se namreč izračuna mesečni

obrok (predhodne) akontacije davka v znesku, glede na višino

predvidene davčne osnove davčnega leta.

Če bo zavezanec ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem

normiranih odhodkov , bo hkrati s pr ej omenjenim obrazcem

moral davčnemu organu predložiti tudi

Priglasitev ugotavljanja davčne

osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti , in sicer

najkasneje v osmih dneh od vpisa v primarni register (npr. če gre za s.p., je to najkasneje

v osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije) . Obrazec za izračun predvidene

davčne osnove, višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz

dejavnosti ob začetku opravljanja dejavnosti zavezanec predloži elektronsko preko storitev

elektronskega poslovanja FURS eDavki z obrazcem DD-IPDO Izračun predvidene davčne

osnove. Obrazec za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih

odhodkov pa zavezanec predloži preko eDavkov kot lastni dokument ali ga odda osebno

oziroma po pošti na pristojni finančni urad (kjer ima prebivališče). Obrazec za priglasitev

normiranih odhodkov in povezava do elektronskega obrazca DD -IPDO sta dostopna na

spletni strani eDavkov.

Na podlagi oddanega obračuna si bo zavezanec izračunal mesečni obrok (predhodne) akontacije davka (ali

trimesečni, če ta znaša na leto manj kot 400 EUR).

Zavezanec bo na podlagi obračuna, predložen ega davčnemu organu, vsak mesec s strani FURS v eDavke prejel

tudi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (OPSVZ).

5 UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE

Ena od pomembnih odločitev oseb z dejavnostjo je, kako bo do ugotavljale davčno osnovo. To odločitev mora jo

sprejeti že ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni

register. Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca

pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

V nadaljevanju bomo z informacijami in hipotetičnimi izračuni predstavili eno in drugo obliko.

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Kateri način izbrati? Kateri je primernejši?

Odgovor je odvisen predvsem od tega, s katero dejavnostjo se zavezanci ukvarjajo in koliko imajo letnih prihodkov.

Ugotavljanje davčne osnove na

podlagi normiranih odhodkov je

primernejše za tiste, ki imajo

razne storitvene deja vnosti

(intelektualne, umetniške,

novinarske, odvetniške,

računovodske, zdravstvene ipd.).

Primerno je torej za osebe z

dejavnostjo, ki nimajo posebn o

visokih stroškov z nabavo

materiala, blaga in osnovnih

sredstev.

Ugotavljanje davčne osnove na

podlagi dejanskih prihodkov in

odhodkov je smiselno za tiste , ki

imajo proizvodno dejavnost s

stroji, trgovino, avto prevozništvo

ipd. Primerno je torej za osebe z

dejavnostjo, ki veliko nabavljajo,

investirajo in zato uveljavljajo

dejanske odhodke , olajšave za

investicije in druge podjetniške

olajšave.

Odločitev

moram

sprejeti

v osmih

dneh,

sicer bom

avtomatično

»dejanski«.

Podatek o višini

mesečnega

obroka

akontacije in

višini

prispevkov se

vidi v

knjigovodski

kartici – eDavki

na telefonu ali

računalniku.

7

Odločitev o tem, ali bo novonastala oseba z dejavnostjo t. i. »normiranec« ali

t. i. »dejanski«, se običajno sprejme že ob registraciji, lahko pa tudi

naknadno (na finančnem uradu), vendar n ajpozneje v osmih dneh od

vpisa dejavnosti v PRS ali primarni registe r. Za priglasitev ugotavljanja

davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov lahko zavezanec

uporabi obrazce, objavljene na eDavkih (Obrazec priglasitve). Če zavezanec priglasitev »normiranosti« ne opravi v

osmih dneh, se mora davčna osnova (vsaj do konca prvega davčnega leta) ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov

in dejanskih odhodkov.

Med davčnim letom, ko zavezanci redno poslujejo, sprememba ugotavljanja davčne osnove ni mogoča. Ko zavezanci

že redno poslujejo, je sprememba iz ene v drugo obliko mogoča le v okviru davčnega obračuna, ki mora biti oddan

do 31. marca tekočega leta za preteklo davčno (praviloma

koledarsko) leto. Sprememba se opravi z označitvijo posebnega

polja pod VII. točko obrazca za obračun akontacije dohodnine in

dohodnine od dohodka iz dejavnosti (podrobno v poglavju 6).

5.1 UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM

NORMIRANIH ODHODKOV

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih

odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne

osnove, saj zavezancem ni treba voditi knjigovodstva (poslovnih

knjig), temveč le poenostavljene

evidence.

Omenjeni način je primeren zlasti za

zavezance, katerih dejanski odhodki so

nizki. Odstotek normiranih odhodkov je odvisen od višine

doseženih prihodkov in vključenost i zavezanca v obvezno

zavarovanje po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko

zavarovanje, na podlagi samozaposlitve . Odločitev za tovrstno

(poenostavljeno) ugotavljanje davčne osnove je vsekakor na

strani zavezancev . V nadaljevanju bomo predstavili hipotetični

izračun.

Zavezanec, ki je bil v preteklih dveh davčnih letih, v posameznem letu obvezno

zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov

minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, lahko

na podlagi priglasitve normiranstva ugotavlja davčn o osnovo z

upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz

dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh

zaporednih predhodnih davčnih let ne presega 120.000 eurov.

Zavezanec, ki v preteklih dveh davčnih letih, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju

najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega (dejavnost je

opravljal kot t. i. popoldanski s.p.), lahko na podlagi priglasitve normiranstva ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem

normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh

zaporednih predhodnih davčnih let ne presega 50.000 eurov.

Zavezanec, ki je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem

trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo

leto pa ne, lahko na podlagi priglasitve normiranstva ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov,

če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih

let ne presega 85.000 eurov.

Ob začetku opravljanja dejavnosti se pri prvi priglasitvi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih

odhodkov te prihodkovne omejitve (120.000 eurov, 50.000 eurov oziroma 85.000 eurov) ne upoštevajo, razen v

zakonsko predpisanih izjemah . Izjema je tako določena pri zavezancih, ki so v kateremkoli od dveh zaporednih

predhodnih davčnih letih opravljali dejavnost le del davčnega leta. Skladno s četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, v teh

primerih, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po

pravilih o računovodenju, iz tretjega odstavka (120.000 eurov, 50.000 eurov oziroma 85.000 eurov) prilagodi

sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.

DOHODNINA SE

ŠTEJE ZA DOKONČEN

DAVEK.

Kdaj ga moram izbrati?

Kdaj in kako ga zamenjam?

Za koga?

Omejitve

8

Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora za davčno leto v davčnem

obračunu razkriti znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano

osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Zavezanec lahko iz t. i. sistema normiranih odhodkov tudi izstopi. Ta izstop je lahko prostovoljen ali obvezen.

Zavezanec lahko prostovoljno izstopi iz sistema normiranih odhodkov in začne ugotavljati davčno osnovo z

upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, če davčni organ, v davčnem obračunu za predhodno leto, obvesti o

prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. To obvestilo učinkuje od začetka

davčnega leta, za katero je zavezanec obvestil davčni organ.

Zavezanec pa mora obvezno izstopiti iz sistema normiranih odhodkov in začeti ugotavljati davčno osnovo z

upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma ga bo iz sistema normiranih odhodkov izključil

davčni organ, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh

zaporednih predhodnih let presega:

• 120.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju

najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega ,

• 50.000 eurov in v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in

invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75

odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega ,

• 85.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz zgornjih dveh alinej (pomeni, v kolikor je bil v enem izmed dveh

zaporednih predhodnih let obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75

odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, v enem izmed teh

dveh zaporednih predhodnih let pa ni bil tako zavarovan).

Zavezanec ugotovi davčno osnovo tako, da od ustvarjenih prihodkov odšteje

normirane odhodke. Odstotek normiranih odhodkov je odvisen od višine doseženih

prihodkov in vključenosti zavezanca v obvezno zavarovanje po zakonu, ki ureja

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi samozaposlitve. Če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se

ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan

na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstot kov minimalnega letnega sklada ur polnega

zavarovalnega časa samozaposlenega , znašajo normirani odhodki 80% prihodkov do 60.000 eurov prihodkov iz

dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, in 0% na prihodke nad 60.000 eurov. Če zavezanec pogoja

vključenosti v zavarovanje na podlagi samozaposlitve, za davčno leto, z a katero se ugotavlja davčna osnova, ne

izpolnjuje, znašajo normirani odhodki 80% prihodkov za prihodke do 12.500 eurov, 40% za prihodke nad 12.500

eurov in do 30.000 eurov in 0% za prihodke nad 30.000 eurov.

Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo vsi prihodki ob njihovem nastanku in ne šele ob plačilu.

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po davčni stopnji 20 % oziroma 35 % , v kolikor davčna osnova

presega zakonsko določen znesek, in se šteje za dokončen davek. Zavezanec »normiranec« v obračunu dohodnine

od dohodka iz dejavnosti ne more uveljavljati davčnih olajšav , ki zmanjšujejo davčno osnovo dohodka iz dejavnosti

(npr. olajšav o za investiranje, za zaposlovanje, za vlaganje v raziskave in razvoj, za donacije). Prav tako

»normiranec« ne more zmanjševati davčne osnove na račun zneskov prenesenih nepokritih izgub iz preteklih let.

Splošno olajšavo, posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane in olajšavo za PDPZ »normiranec« lahko

uveljavlja le, če ima tudi druge dohodke, ki so obdavčljivi z dohodnino. Navedene olajšave lahko v tem primeru

uveljavlja v okviru letne odmere dohodnine ali pri plači (v kolikor ima t.i. popoldansko dejavnost oz. popoldanski s.p.

in je zavarovan pri drugem delodajalcu ). Če drugih dohodkov, ki so obdavčljivi z dohodnino, nima, »normiranec« ni

zavezanec za letno odmero dohodnine in ne prejme informativnega izračuna dohodnine. V tem primeru tudi ne more

uveljavljati olajšav, kot so splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane in olajšava za PDPZ.

PREDNOSTI

• Ni treba voditi evidence o

odhodkih poslovanja.

• Ni treba predložiti letnega poročila

(bilanc za davčne in za statistične

namene).

• Prihranek časa pri knjigovodstvu.

SLABOSTI

• Ni mogoče uveljavljati olajšav (niti za vzdrževane družinske

člane).

• Davčne osnove ni mogoče zmanjšati na račun zneskov

izgub iz preteklih let.

• Priznajo se odhodki največ v zakonsko predpisanem

odstotku.

Davčna osnova

9

5.1.1 IZRAČUN IN PLAČILO MESEČNE AKONTACIJE DAVKA

Na podlagi d avčnega obračuna (ali predvidene davčne osnove ob registraciji pri začetnikih) davčni zavezanec

izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

Obroki akontacije morajo biti plačani do 20. dne v mesecu za preteklo mesečno ali trimesečno obdobje.

5.2. UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM

DEJANSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV

Takšen način ugotavljanja davčne osnove je primeren zlasti

za zavezance, katerih dejanskih

odhodki so visoki.

Davčna osnova je v tem primeru

dobiček, ki se ugot ovi kot razlika med

prihodki in odhodki , doseženimi v davčnem letu v zvezi z

opravljanjem dejavnosti . Od ugotovljene davčne osnove

morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka

iz dejavnosti. Pri izračunu ak ontacije dohodnine se davčna

osnova dohodka iz dejavnosti obdavči po dohodninski

lestvici (stopnje od 16 do 50 %). Davčna lestvica in višina

olajšav za posamezno koledarsko leto je dostopna na

spletni strani Finančne uprave RS Letna odmera dohodnine.

Zavezanci morajo voditi enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Za to lahko pooblastijo

računovodski servis. V nadaljevanju bomo predstavili hipotetični izračun.

Osebe z dejavnostjo, ki ugotavlja jo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi

dejanskih prihodkov in odhodkov , morajo voditi poslovne knjige . Splošna pravila glede vodenja poslovnih knjig so

določena v Zakonu o gospodarskih družbah ( ZGD-1), ki med drugim določa sistem vodenja poslovnih knjig

(enostavno, dvostavno knjigovodstvo).

• mesečno (če znesek akontacije presega 400 evrov),

• trimesečno (če znesek akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki plačila

Ker znaša akontacija dohodnine (na letni ravni) nad 400 evrov, se plačujejo mesečni

obroki, sicer bi se obroki plačevali vsake tri mesece.

Za koga?

Knjigovodstvo

PRIMER IZRAČUNA obrokov akontacije dohodnine (ob začetku opravljanja dejavnosti 1. 1. 2025)

*zavezanec je obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov

minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega

Predvideni prihodki = 20.000 €

Normirani odhodki 80 % = 16.000 € (20.000 € x 80 %)

*če pogoj zavarovanja na podlagi samozaposlitve ni izpolnjen, so normirani odhodki: 80% od 12.500 + 40% od

7.500 = 10.000 + 3.000 = 13.000

Osnova za izračun akontacije = 4.000 € (20.000 € – 16.000 €)

*Osnova za izračun akontacije, če pogoj zavarovanja na podlagi samozaposlitve ni izpolnjen = 7.000 (20.000 –

13.000)

Davčna stopnja = 20 %

Akontacija dohodnine = 800 € (4.000 € x 20 %) oz. 1.400 € (*če pogoj ni izpolnjen)

*Osnova za izračun akontacije, če pogoj ni izpolnjen = 7.000 (20.000 – 13.000)

Mesečni obrok akontacije dohodnine (upoštevajo se polni meseci poslovanja) = 72,73 € (800 € / 11 mesecev).

10

Enostavno ali dvostavno knjigovodstvo?

Osebe z dejavnostjo vodijo poslovne knjige po sistemu

enostavnega knjigovodstva in skladno s slovenskimi

računovodskimi standardi , če so v zadnjem poslovnem letu

ustrezale dvema izmed naslednjih meril:

• povprečno število delavcev ne presega tri,

• letni prihodki so nižji od 50.000 evrov,

• povprečna vrednost aktive , izračunana kot polovica

seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan

poslovnega leta, ne presega 25.000 evrov.

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodi jo poslovne

knjige tudi podjetnik i začetniki, če v prvem poslovnem letu

povprečno ne zaposlujejo več kot tri delavce. Poslovne knjige

po sistemu enostavnega knjigovodstva so:

• knjiga prihodkov in odhodkov,

• evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,

• knjiga ostalih terjatev in obveznosti,

• register opredmetenih osnovnih sredstev.

Osebe z dejavnostjo , ki ne izpolnjujejo meril za enostavno knjigovodstvo , ali tist e, ki ne izberejo enostavnega

knjigovodstva, vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Poslovne knjige po sistemu

dvostavnega knjigovodstva so:

• temeljni knjigi (dnevnik, glavna knjiga),

• pomožne knjige (analitične evidence, register opredmetenih osnovnih sredstev).

Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov,

lahko v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti uveljavlja davčne

olajšave, ki zmanjšujejo davčno osnovo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določa naslednje olajšave:

• olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,

• olajšavo za zaposlovanje (invalidov, vajencev, brezposelnih oseb),

• olajšavo za zavezanca invalida (osebna olajšava),

• olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,

• olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (osebna olajšava),

• olajšavo za donacije,

• olajšavo za investiranje,

• olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,

• olajšavo za zaposlovanje in investiranje po uredbi, ki ureja regionalno državno pomoč (RDP).

Poleg navedenih olajšav lahko zavezanec v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka

iz dejavnosti uveljavlja tudi splošno olajšavo ter posebno olajšavo za vzdrževane družinske

člane in olajšavo za PDPZ.

Če so v davčnem obdobju davčno priznani odhodki večji od davčno priznanih prihodkov,

zavezanec izkaže davčno izgubo. Za izgube, nastale do davčnega leta 2024, lahko v naslednjih letih, do vključno

davčnega leta 2029, zmanjšuje davčno osnovo. Za izgube, nastale od davčnega leta 2025 dalje, lahko zmanjšuje

davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih. Na račun davčne izgube lahko zmanjša davčno osnovo največ do

50 %. Če ima na primer v letu 2023 davčno osnovo 1000 eurov, iz preteklih let pa ima še 2000 eurov neizkoriščene

davčne izgube, ki jo lahko prenese v naslednja leta, do vključno davčnega leta 2029, lahko davčno osnovo leta

2023 na račun pokrivanja izgube iz preteklih davčnih obdobij zmanjša le za 50 % davčne osnove, to je za 500

evrov.

5.2.1 IZRAČUN IN PLAČILO MESEČNE PREDHODNE AKONTACIJE

DAVKA

Na podlagi d avčnega obračuna (ali predvidene davčne osnove ob registraciji pri začetnikih) davčni zavezanec

izračuna predhodno akontacijo dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

• mesečno (če znesek predhodne akontacije presega 400 evrov) ali

• trimesečno (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Olajšave

Izguba

11

Obroki predhodne akontacije morajo biti plačani do 20. dne v mesecu za preteklo

mesečno ali trimesečno obdobje.

6 (LETNI) OBRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE IN

DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI

Osebe z dejavnostjo morajo d avčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz

dejavnosti davčnemu organu predložiti najpozneje do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto.

Davčni obračun predložijo v elektronski obliki prek portala e-Davki.

V davčnem obračunu izpolnijo ustrezne obrazce (dele prilog) glede na način ugotavljanja davčne

osnove v tekočem davčnem obdobju (običajno je to koledarsko leto).

Ali lahko še spremenim ugotavljanje davčne osnove?

V davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto lahko zavezanci

do 31. 3. tekočega leta spremenijo izbrani način ugotavljanja davčne osnove. To naredijo tako, da v obračunu

akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti označijo ustrezno polje pod VII. točko.

PRIMER IZRAČUNA obrokov predhodne akontacije dohodnine

(ob začetku opravljanja dejavnosti 15. 1. 2025) brez vsakega povečanja ali zmanjšanja davčne osnove

Predvideni prihodki = 20.000 €

Predvideni odhodki = 15.000 €

DAVČNA OSNOVA = 20.000 € - 15.000 € = 5.000 €

Predhodna akontacija dohodnine: 5.000 € x 16 % (prvi dohodninski razred) = 800 €

Mesečni obrok predhodne akontacije dohodnine (pri izračunu se upoštevajo polni meseci poslovanja) = 72,73 €

(800 € / 11 mesecev)

OPOMBA: Pri izračunu ni upoštevana splošna dohodninska olajšava in ostale olajšave (npr. za vzdrževane

družinske člane, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje). Več na povezavi Letna odmera dohodnine.

Obroki plačila

Ker znaša predhodna akontacija dohodnine (na

letni ravni) nad 400 evrov, se plač ujejo mesečni

obroki. Sicer bi se obroki plačevali vsake tri

mesece.

Kdaj?

Kako?

12

Če želijo spremeniti način ugotavljanja davčne osnove in 1. 1. tekočega leta preiti na ugotavljanje davčne osnove

z upoštevanjem normiranih odhodkov , morajo v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz

dejavnosti označiti VII.A in priložiti k davčnemu obračunu še priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi

dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za naslednje davčno leto , s katero se zavezujejo, da izpolnjujejo z

zakonom predpisane pogoje za vstop v tak način ugotavljanja davčne osnove.

Če želijo spremeniti način ugotavljanja davčne osnove in 1. 1. tekočega leta preiti na ugotavljanje davčne osnove

z upoštevanjem dejanskih odhodkov , morajo v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz

dejavnosti označiti VII.B. V tem primeru morajo od 1. 1. tega leta dalje voditi poslovne knjige.

6.1 PLAČILO DAVKA PO OBRAČUNU

Davčni zavezanec mora razliko med mesečnimi (ali trimesečnimi) obroki (predhodne) akontacije dohodnine in (letno)

dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, plačati v 30 dneh od roka za predložitev obračuna (pri

oddaji obračuna za leto 2025 , je to 30. april 2026) . Pri »normirancih« se ta dohodnina od dohodka iz dejavnosti ne

všteva v letno davčno osnovo (je dokončen davek), pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upošt evanjem

dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, pa se všteva v letno davčno osnovo (v informativni izračun dohodnine).

Glede na to, da se davčno leto začne 1. januarja, letni obračun pa se oddaja najpozneje do 31. marca, pojasnjujemo,

v kakšni višini se plačuje mesečni (ali trimesečni) obrok (predhodne) akontacije v tem vmesnem obdobju. Do oddaje

davčnega obračuna, v kater em se ugotovi davčna osnova za preteklo leto, ki je obenem tudi osnova za izračun

obrokov za tekoče leto, se obroki plačujejo v isti višini kot v preteklem letu. Če se pri oddaji davčnega obračuna

ugotovi, da je zavezanec v tem vm esnem obdobju plačeval obr oke, ki so nižji od ugotovljenih obrokov za tekoče

davčno obdobje, mora razliko poravnati pri prvem naslednjem obroku (predhodne) akontacije dohodnine po oddaji

letnega obračuna. Če pa je v vmesnem obdobju med 1. januarjem in datumom oddaje davčnega obračuna plačeval

obroke, ki so višji od ugotovljenih obrokov za tekoče davčno obdobje, se mu preveč plačani zneski vrnejo (ali pobotajo

z morebitnim davčnim dolgom zavezanca) v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna.

7. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Osebe z dejavnostjo se morajo vključiti v sistem obveznega socialnega

zavarovanja. V to zavarovanje se vključijo že ob registraciji dejavnosti

na točki portala SPOT. Na novo se zavarovalna osnova določi glede na

doseženi dobiček, izkazan v obračunu akontacije dohodnine in

dohodnine od dohodka iz dejavnosti, najpozneje za mesec april.

Vključiti se morajo v vseh pet obveznih zavarovanj:

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ),

• zdravstveno zavarovanje (ZZ),

• zavarovanje za dolgotrajno oskrbo

(DO)

• zavarovanje za starševsko varstvo,

• zavarovanje za primer brezposelnosti.

Osebe z dejavnostjo so same zavezanci za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost delojemalca in

prispevkov delodajalca.

Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost:

Davčni organ sestavlja predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vroča zavezancu

elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Pet zavarovanj

zavarovanja

13

Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora

zavezanec sam predložiti OPSV najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Prispevki za socialno varnost morajo

biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Zavezanci se sami odločijo, ali bodo plačevali minimalne prispevke za socialno varnost (če za to izpolnjujejo pogoje)

ali višje oziroma najvišje možne prispevke za socialno varnost, ki predstavljajo 3,5 -kratnik zadnje znane povprečne

letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (PP).

7.1 IZRAČUN MINIMALNIH PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

Zavezanci, ki imajo dobiček nižji od 60 % PP, plačajo v letu 2026 prispevke za socialno varnost v višini 60 % zadnje

znane PP - za leto 2025 PP znaša 2.536,03 eura.

Zavezanci, ki predhodno nikoli niso imeli registrirane dejavnosti, so deležni oprostitve prispevka za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje (PIZ): v prvih 12 mesecih v višini 50 % zneska prispevka, v naslednjih 12 mesecih pa v višini

30 % prispevka.

Izračun za mesec februar 2026:

*Pri obračunu prispevkov za mesec februar 2026 se upošteva višina OZP, ki je veljala do februarja 2026, torej 37,17

€. Višina OZP od 1. marca 2026 dalje znaša 39,36 €.

Skupaj prispevki za PIZ (oprostitev 50 %) 185,26 €

Skupaj prispevki za ZZ (prispevek

zavarovanca in delodajalca, OZP) in za DO

272,26 €

Skupaj prispevki za starševsko varstvo 3,04 €

Skupaj prispevki za primer brezposelnosti 3,04 €

SKUPAJ 463,60 €

Skupaj prispevki za PIZ 370,51 €

Skupaj prispevki za ZZ (prispevek

zavarovanca in delodajalca, OZP) in za DO

272,26 €

Skupaj prispevki za starševsko varstvo 3,04 €

Skupaj prispevki za primer brezposelnosti 3,04 €

SKUPAJ 648,85 €

ZAČETNIKI 50% oprostitev PIZ

POD 1.521,62 €

Izračun najnižje zavarovalne osnove za leto 2026: 2.536,03 € (PP) x 60 % = 1.521,62 €

14

7.2 IZRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST, KADAR

DOBIČEK PRESEGA 60 % PP

Osebe z dejavnostjo plačujejo prispevke za socialno varnost od zavarovalne osnove. Ta se izračuna na podlagi

dobička zavarovanca, obračunanih prispevkov za socialno varnost in podatka o PP. Stopnje prispevkov so v spodnji

tabeli.

Prispevki za socialno varnost Delojemalec v %* Delodajalec v %*

prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 8,85

prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje 6,36 6,56

obvezni zdravstveni prispevek – OZP* mesečni pavšal v višini 39,36 €

prispevek za dolgotrajno oskrbo** 2 /

prispevek za starševsko varstvo 0,10 0,10

prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni / 0,53

prispevek za primer brezposelnosti 0,14 0,06

Skupaj 24,10 + mesečni pavšal OZP 16,10

*Višina OZP od 1. marca 2026 dalje je določena v višini 39,36 €. Za obdobje od marca 2025 do februarja 2026 je

bila višina OZP 37,17 €. Pri obračunu prispevkov za mesec februar 2026 se upošteva višina OZP, ki je veljala do

februarja 2026, torej 37,17 €.

** Prispevek za dolgotrajno oskrbo se plačuje za obdobje od 1. julija 2025 dalje.

Zavarovalna osnova je dobiček (prihodki minus odhodki), povečan za znesek obračunanih prispevkov za socialno

varnost, ki se zmanjša za 25 %. Od tako določene zavarovalne osnove se plačajo prispevki za socialno varnost po

stopnjah, ki so v zgornji tabeli.

Od te zavarovalne osnove (1. 655,21 evra) osebe z dejavnostjo izračunajo višino prispevkov za socialno varnost po stopnjah, ki

so v zgornji tabeli. Glede na to, da imajo možnost uveljavljati še 30-odstotno oprostitev prispevka za PIZ (ker so v letu 2023 prvič

registrirale dejavnost), je njihova višina prispevkov za socialno varnost takšna, kot je prikazana v naslednji tabeli.

Če so zavezanci vključeni v zavarovanje že na podlagi delovnega razmerja,

morajo mesečno (najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec) plačati

pavšalne prispevke za zdravstveno zavarovanje in za dolgotrajno oskrbo (DO)

ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za primer poškodbe pri delu in

poklicne bolezni in za primer invalidnosti ali smrti, ki bi bila posledica poklicne

bolezni ali poškodbe pri delu):

• PIZ1: 52,05 eura (če v mesecu opravljajo dejavnost 15 dni ali manj,

plačajo polovico tega zneska);

• ZZ in DO : 60,96 eurov ((13,63 eura + 40,90 eura) + 6,43 eura)

1 Znesek v višini 52,05 eura velja od 1.4.2026 dalje. Znesek, ki je veljal od 1.4.2025 do 31.3.2026 je bil 49,15 eura.

PRISPEVKI IZRAČUN ZNESEK

skupaj prispevki za PIZ (oprostitev 30 %) (1.697,58 x 15,50 %) + (1.697,58 x 8,85 %) – 30 % 289,35€

skupaj prispevki za ZZ in za DO (1.697,58 x 6,36 %) + (1.697,58 x 6,56 %) + (1.697,58 x 0,53 %) + 37,17 + (1.697,58 x 2 %) 299,45€

skupaj prispevki za starševsko varstvo (1.697,58 x 0,10 %) + (1.697,58 x 0,10 %) 3,40 €

skupaj prispevki za primer brezposelnosti (1.697,58 x 0,14 %) + (1.697,58 x 0,06 %) 3,40 €

SKUPAJ 595,60€

Primer izračuna pris pevkov osebe z dejavnostjo za februar 2025, ki je septembra 2023 prvič registrirala

dejavnost in plačevala minimalne prispevke. V letu 2024 je imela 20.000 € dobička.

Zavarovalna osnova = (20.000,00 € + 7.161,30 €) – 25 % = 20.370,98 € / 12 mesecev = 1.697,58 €

Kaj pa, če opravljam

dejavnost kot

postranski poklic?

15

8 KAKO PLAČATI

Kot je bilo že v predhodnih poglavjih pojasnjeno je višina davčne obveznosti določena z obračunom davka, z odločbo

ali drugim aktom, ki ga izda davčni organ. Davčni zavezanci lahko v vsakem trenutku preverijo stanje davčnih

obveznosti z vpogledom v knjigovodsko kartico v eDavkih.

Zavezanec za davek namen plačila izrazi na plačilnem nalogu z izbiro računa, v dobro katerega se izvrši plačilo, ter

z določitvijo reference prejemnika, ki vsebuje informacijo o plačniku davka (davčna številka) in vrsti obvezne dajatve,

ki se plačuje. Raču ni in z reference prejemnikov na katere se plačajo obvezne dajatve so določene v seznamu

računov in referenc za plačilo obveznih dajatev.

Davčne obveznosti se lahko plačajo tudi na način, da se vse davčne obveznosti, ki se plačujejo na isti prehodni

davčni podračun (istemu prejemniku - proračunu države, ZPIZ, ZZZS), plačajo v enem znesku z referenco prejemnika

SI19 DŠ -99996. To pomeni, da če prav gre za različne vrste obveznih dajatev, se izvrši plačilo z enim plačilnim

nalogom za:

• vse dajatve, ki pripadajo državi,

• vse prispevke, ki pripadajo ZZZS,

• vse prispevke, ki pripadajo ZPIZ.

V primeru prejetega plačila z referenco prejemnika SI19 DŠ -99996 bodo v knjigovodski evidenci

FURS poravnane zapadle obvezne dajatve po vrstnem redu prej dospele obveznosti, ki se plačujejo na isti prehodni

davčni podračun.

Uporabniki eDavkov lahko UPN s QR kodo za plačilo obveznih dajatev pridobijo tudi brez ročnega izpolnjevanja na

pregledu eKarticaO s klikom na gumb »Plačaj z UPN«. V primeru prispevkov za socialno varnost pa tudi na pregledu

oddanega dokumenta (POPSV ali O PSV) s klikom na gumb »Plačaj z UPN« preko katerega se pridobi PDF

dokument z že izpolnjenimi plačilnimi nalogi, ki vsebujejo tudi QR kodo za enostavno plačevanje.

8.1 SPLETNO PLAČILO IZ E-DAVKOV

Poleg plačila z UPN s QR kodo lahko osebe z dejavnostjo preko eDavkov izvedejo tudi spletno plačilo kot je prikazano

na spodnji sliki. S spletnim plačilom iz eDavkov se lahko z enim plačilom plačajo različne obvezne dajatve, ki so

prihodek različnih blagajn javnega financiranja.

Zavezanci lahko spletno plačilo izvedejo iz vpogleda “Prejeti dokumenti”, pregleda oddanega dokumenta ali iz

vpogleda eKarticaO preko gumba ePlačilo.

Pri tovrstnem plačevanju se lahko izbira med naslednjimi načini plačila:

• kartičnim plačilom: MasterCard, Visa, Maestro in Diners club.

• mobilno telefonijo: Flik, mBills in VALÚ.

• spletno banko: Bank@net.

16

8.2 PLAČILO Z E-RAČUNOM

Poleg spletnih plačil iz eDavkov si lahko davčni zavezanci poenostavijo plačevanje prispevkov za socialno varnost

in akontacije dohodnine tudi s prijavo na e -račun. Vrste obračunov davka na podlagi katerih se izda e -račun so

objavljeni v Seznamu obračunov davka na podlagi katerih se izda e-račun.

V primeru, če se zavezanec odloči za tovrstno plačevanje, odda prijavo na prejem e -računa:

• pri svoji spletni oz. mobilni banki, pri čemer kot podatke izdajatelja uporabi podatke iz spodnje tabele:

Naziv izdajatelja Naslov Davčna številka

Ministrstvo za finance Finančna uprava

Republike Slovenije

Šmartinska cesta 055, 1000

Ljubljana 77695771

• na bizBox platformi, mobilni aplikaciji mBills,

• v eDavkih na pregledu Kontaktni podatki. V tem primeru je zavezancu e-račun poslan na elektronski naslov.

Z oddano prijavo na prejem e -računa se šteje, da se zavezanec strinja s » Splošnimi pogoji plačevanja obveznih

dajatev z e-računom«. To zavezanec stori le enkrat, saj prijava velja do odjave ali do zaprtja računa, če se e -račun

posreduje v spletno ali mobilno banko.

FURS bo zavezancu na podlagi obračuna davka pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o

javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Izdaja e -računa je neposredno vezana na predložitev obračuna

davka.

9 POPOLDANSKI S.P.

Popoldanski s.p. je pogovorni izraz, ki označuje poseben tip samostojnega

podjetnika. Tak podjetnik opravlja dejavnost kot postranski poklic in v

obvezno socialno zavarovanje ni vključen na podlagi opravljanja

dejavnosti (t. j. na podlagi samozaposlitve) , temveč na drugi podlagi

(praviloma na podlagi delovnega razmerja).

Opravljanje dejavnosti kot postranskega poklica je primerno za posameznika,

ki je zaposlen za polni delovni čas ter ima plačilo prispevkov za socialno

varnost urejeno prek svojega delodajalca. Navadno se dejavnost kot

postranski poklic registrira, kadar gre za manjši obseg dejavnosti in

posamezniku redno delo, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne zadošča ali pa

na ta način uresniči svojo željo po ustvarjanju in podjetniškem udejstvovanju.

Pravni status rednega s.p. in popoldanskega s.p. je podoben. Prav tako imata enake dolžnosti in pravice

(glejte prejšnja poglavja) . Razlika je v plačilu prispevkov za socialno varnost in pri ugotavljanju davčne

osnove. Zanj velja pravilo, da se do 12.500 EUR letnih prihodkov priznajo normirani odhodki v višini 80% prihodkov,

od 12.500 EUR do 30.000 EUR letnih prihodkov se priznajo normirani odhodki v višini 40% prihodkov, nad 30.000

EUR letnih prihodkov pa se normirani odhodki ne priznajo oziroma znašajo 0%.

Ustanovitev popoldanskega s.p. na točki SPOT

Postopek registracije popoldanskega s.p. na točki SPOT se od postopka registracije rednega s.p. rahlo razlikuje.

Za popoldanski s.p. se na točki SPOT pripravi dokumente za AJPES in Finančno upravo RS ter odda obrazec za

prijavo v zavarovanje za primere poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za redni s.p. pa se pripravi dokumente za

AJPES in Finančno upravo RS ter opravi prijava v obvezna socialna zavarovanja.

17

Za postopek registracije s.p. potrebujete osebni dokument in davčno številko ter overjeno izjavo lastnika objekta, kjer

boste imeli prijavljen poslovni naslov, v kolikor niste sami lastnik ali solastnik objekta. Izjavo lahko lastnik objekta

overi osebno na točki SPOT, na upravni enoti ali pri notarju. Postopek ustanovitve popoldanskega s.p. je na točki

SPOT brezplačen.

Prispevki za socialno varnost

Popoldanski s.p. je tako kot redni s.p. dolžan v osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije oddati davčne

podatke. To lahko stori na portalu SPOT ali na točki SPOT. Pri oddaji davčnih podatkov je potrebno označiti, da bo

podjetnik zavarovan iz drugega naslova. Dolžnost osebe, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic, je vključitev v

zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M-12; šifra razloga za zavarovanje 10).

Razlika med rednim in popoldanskim s.p.

Kot redni s.p. je podjetnik vključen v vsa obvezna socialna zavarovanja in je dolžan plačevati vse prispevke. Popoldanski

s.p. je vključen v zavarovanje že na podlagi delovnega razmerja in mora mesečno (najpozneje do 20. dne v mesecu za

pretekli mesec) plačati pavšalne prispevke za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo ter pokojninsko in invalidsko

zavarovanje (za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni in za primer invalidnosti ali smrti, ki bi bila posledica poklicne

bolezni ali poškodbe pri delu):

• PIZ2: 52,05 eura (če v mesecu opravljajo dejavnost 15 dni ali manj, plačajo polovico tega zneska);

• ZZ in DO: 60,96 eurov ((13,63 eura + 40,90 eura) + 6,43 eura)

Na tej podlagi podjetniku pokojninska doba ne teče.

10 IDENTIFIKACIJA ZA DDV

Če zavezanci presežejo znesek 60.000 evrov letnega prometa

(brez DDV) v tekočem koledarskem letu, morajo pridobiti

identifikacijsko številko za DDV, vendar jo v tekočem koledarskem

letu še niso obvezni pridobiti, dokler ne presežejo 66.000 evrov

letnega prometa. Navedeno pomeni, da jo morajo v tekočem

koledarskem letu pridobiti najkasneje za mesec, v katerem bodo

presegli 66.000 evrov, lahko pa jo pridobijo že prej. Če v tekočem

koledarskem letu ne presežejo 66.000 evrov, pa jo morajo

pridobiti najkasneje s prvim dnem naslednjega koledarskega leta.

Če so davčni zavezanci presegli znesek 60.000 evrov že v preteklem koledarskem letu, morajo pridobiti

identifikacijsko številko najkasneje do 1. januarja tekočega leta.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV morajo vložiti v elektronski obliki prek sistema e -Davki.

Zahtevek mora vsebovati podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P2.

Če se zavezanci (predno presežejo znesek 60.000 evrov) prostovoljno odločijo za obračunavanje DDV, morajo svojo

izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki (obrazec DDV -P2) in jo uporabljati najmanj v tekočem

in naslednjem koledarskem letu.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi oseba z dejavnostjo, ki pridobiva blago

znotraj EU od davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV v drugi državi članici (če skupna vrednost

blaga v tekočem ali preteklem letu presega 10.000 EUR), razen če gre za transakcije, ki niso predmet obdavčitve

v skladu s 4. členom ZDDV-1.

Prav tako mora zahtevek predložiti oseba z dejavnostjo:

₋ ki opravlja storitve na ozemlju druge države članice EU, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom

Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev;

⁻ če se zanjo opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžna

plačati DDV (kadar storitve opravi tuj davčni zavezanec s sedežem izven Unije ali s sedežem v drugi

državi članici, razen če jih opravi davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, ki uporablja posebno

ureditev za male davčne zavezance za oprostitev obračunavanja DDV od dobav blaga/storitev v Sloveniji).

22 Znesek v višini 52,05 eura velja od 1.4.2026 dalje. Znesek, ki je veljal od 1.4.2025 do 31.3.2026 je bil 49,15 eura.

18

To velja za storitve, katerih kraj obdavčitve se določi v skladu s 25. členom ZDDV -1. Zahtevek mora predložiti,

preden bo opravila oziroma prejela tovrstno storitev. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV

se predloži v elektronski obliki prek sistema e-Davki.

Davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, morajo predložiti obračun DDV najpozneje do zadnjega delovnega

dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja oz. do 20. dne naslednjega meseca, če opravljajo transakcije

znotraj Unije, za katere morajo pr edložiti rekapitulacijsko poročilo. Davčno obdobje je prvih 12 mesecev koledarski

mesec. Obračun DDV predložijo v elektronski obliki preko portala e -Davki. Obračun DDV -O morajo predložiti za

vsako davčno obdobje, tudi če v posameznem davčnem obdobju nimajo transakcij, ki se vpisujejo v obračun (v tem

primeru predložijo prazen obračun DDV-O).

V roku za predložitev obračuna DDV morajo v elektronski obliki predložiti tudi evidence DDV. Več o tem na spletni

strani Finančne uprave RS v podrobnejšem opisu Evidenca obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev

obračuna DDV.

11 IZDAJANJE RAČUNOV

Vse osebe z dejavnostjo morajo za opravljeno dobavo blaga ali storitev zagotoviti izdajo

računa. To ne velja za dobave, za katere je po zakonodaji o DDV določena izjema od

obveznosti izdajanja računov. Poleg tega morajo voditi predpisane poslovne knjige in

evidence.

Davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, morajo na računu navesti podatke, ki

so kot obvezni podatki določeni z zakonodajo o DDV, lahko pa izdajo tudi poenostavljeni

račun. V posameznih primerih morajo izdati še račun za predplačilo. Račun z manj

podatki morajo izdati tudi mali davčni zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV.

Račun lahko izdajo v papirnati ali elektronski obliki (izdan in prejet v elektronski obliki). Več glede izdaje računov in

obveznih podatkov na računu je pojasnjeno na spletni strani Finančne uprave RS v podrobnejšem opisu Računi.

Pomembno novost pri izdajanju računov bo prinesel Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih

dokumentov (ZIERDED). Zakon se začne uporabljati 1.1. 2028. V skladu z zakonom morajo poslovni subjekti za

medsebojne dobave blaga in storitev, opravljene v Sloveniji, izmenjevati izključno e -račune. Poslovni subjekti bodo

lahko za izmenjavo e-računov uporabljali brezplačno aplikacijo MiniBLAGAJNA. Aplikacija je primerna za zavezance

z manjšim številom transakcij ali za zavezance z enostavnimi oziroma ponavljajočimi se transakcijami.

Kdaj ni treba izdati računa?

Računa ni treba izdati za prodajo:

• vozovnic in kart v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice);

• znamk, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu;

• blaga in storitev iz avtomatov;

• periodičnega tiska (posameznih izvodov časopisa, revij itd.);

• vplačila za udeležbo v igrah na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo (npr. srečke);

• kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM -omrežja

in interneta;

• lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (npr. mleko, med, hlodovina, drva, sadje, žito,…),

ki jih davčni zavezanec, kmečko gospodinjstvo, ki ni identificirano za namene DDV, pridela in prodaja v okviru

lastne osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, katerih dohodki so obdavčeni pavšalno na

podlagi katastrskega dohodka ali pavšalne ocene dohodka na panj, končnemu potrošniku (npr. neposredna

prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja n a premičnih stojnicah, na tržnicah, prodaja

blaga in storitev iz avtomatov). Na prodajnem mestu je treba vidno objaviti obvestilo s seznamom dobav ter

navedbo, da gre za dobave v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katere velja

izjema od obveznosti izdajanja računov po 81.a členu ZDDV-1);

• žetonov iz menjalnih avtomatov ( žeton, ki je kupljen iz menjalnega avtomata, se vstavi v avtomat, preko

katerega se opravi storitev);

• in promet storitev na teletočkah.

Računa ni treba izdati tudi za dobave blaga in storitev osebam, ki niso davčni zavezanci (fizičnim osebam – končnim

potrošnikom, ki ne opravljajo dejavnosti), če vrednost obdavčljivih (obdavčenih in oproščenih) dobav v tekočem

koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla znesek 5.000 eurov, pod pogojem, da tako dobavo

opravijo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV -1 ali drugi davčni zavezanci

RAČUNI SE

MORAJO HRANITI

10 LET,

ČE SE NANAŠAJO

NA

NEPREMIČNINE

PA 20 LET.

19

(osebe, ki niso osebe javnega prava, na primer društva), ob pogoju, da kumulativno izpolnjujejo točno določene

pogoje (2.3 Izjeme od obveznosti izdajanja računov).

Računa ni treba izdati tudi v primeru preseganja praga 5.000 evrov obdavčljivih dobav in sicer za dobave blaga in

storitev v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, pod pogojem, da tako dobavo opravijo osebe:

• katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko prvega

odstavka 42. člena ZDDV-1 (bolnišnice, socialno varstveni zavodi, vključno z domovi za starejše, vrtci, šole,

nepridobitne organizacije iz točke a), nepridobitne organizacije v zvezi s storitvami, povezanimi s športom in

kulturne organizacije v zvezi s kulturnimi storitvami),

• ki izpolnjujejo pogoje iz 43. člena ZDDV-1

• ki dogodek organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist in

• ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

Računi pri gotovinskem poslovanju

Računi pri gotovinskem poslovanju so računi, izdani za prodajo blaga in storitev, ki so delno ali v celoti plačani z

gotovino. Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila

na transakcijski račun , odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in druge

podobne načine plačila.

Računi pri gotovinskem poslovanju so predmet davčnega potrjevanja računov. Zavezanci, ki izdajajo račune pri

gotovinskem poslovanju, lahko izbirajo med uporabo:

• računalniškega programa ali elektronske naprave z revizijsko sledjo o izdanih računih ,

• vezane knjige računov.

Zavezanci morajo davčno potrditi račune, kadar so kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

• zavezanci vodijo poslovne knjige in evidence,

• zavezanci izdajajo račune za dobavo blaga ali storitev,

• dobavljeno blago ali storitev se plača z gotovino.

ELEKTRONSKA NAPRAVA ALI RAČUNALNIŠKI

PROGRAM Z REVIZIJSKO SLEDJO

VEZANA KNJIGA RAČUNOV

Vezane knjige računov so na razpolago v knjigarnah. Pred prvo izdajo računa je treba to knjigo potrditi pri Finančni

upravi RS. To se stori z elektronskim vnosom njene serijske številke v sistem e -Davki. Zavezanec mora davčnemu

organu poslati podatke o računih prek elektronske povezave do desetega dne v mesecu, ki sled i mesecu izdaje

računa. Podatke o računih , izdanih iz vezane knjige računov , lahko zavezanec posreduje tudi preko brezplačne

aplikacije miniBlagajna.

Brezplačna aplikacija miniBlagajna za mobilne telefone in tablice

Omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z

uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Aplikacijo

je mogoče prenesti iz Trgovine Play. V iskalnik omenjene trgovine

vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali miniBlagajna in

aplikacijo naložite na mobilno Android napravo.

Funkcionalnosti mobilne aplikacije, tehnične zahteve in navodila za

uporabo so objavljene na spletni strani Finančne uprave RS.

ODLOČITEV ZAVEZANCA

20

Opomba: Če zavezanec, ki je identificiran za DDV, izda poenostavljeni račun, ne izpolni rubrike "Osnova za DDV

po..........% stopnji .......... Znesek DDV.........", saj se na poenostavljenem računu navede le informacija, ki je potrebna

za izračun DDV.

Negotovinsko poslovanje

Za izdajo računov, ki ne bodo plačani z gotovino, je še vedno mogoče uporabljati program word oziroma excel.

Računi, ki niso plačani z gotovino (delno ali v celoti), niso predmet davčnega potrjevanja. Informacije glede davčnega

potrjevanja so na spletni strani Finančne uprave RS.

Vzorec računa zavezanca, ki ni identificiran za DDV Vzorec poenostavljenega računa zavezanca, ki je

(mali davčni zavezanec) identificiran za DDV

Opomba: Ime prejemnika računa ni obvezen podatek, kadar je kupec končni potrošnik. Prav tako na računu ni

obvezen podpis izdajatelja računa.

Vzorec računa iz vezane knjige računov zavezanca,

ki ni identificiran za DDV (mali davčni zavezanec)

Vzorec poenostavljenega računa iz vezane knjige

računov zavezanca, ki je identificiran za DDV

21

12 eVROČANJE

Vročanje se izvaja prek portala eDavki, ki se glede

komuniciranja med zavezanci in Finančno upravo RS uporablja

v obe smeri – za vlaganje vlog in za vročanje dokumentov

zavezancem.

Finančna uprava RS dokument, ki ga

eVroča odloži v zavezančev profil v

portalu eDavki . Hkrati se kreira

informativno sporočilo o elektronsko

odloženem dokumentu, ki se prav tako odloži v zavezančev

profil v portalu eDavki z obrazcem eVročanje - Obv (eVročanje

• Osebno obvestilo). Če je zavezanec z obrazcem eVročanje -

POS (odda ga prek portala eDavki) sporočil tudi svoj elektronski

naslov (npr. gmail, hotmail, itd.) in ga potrdil, se mu informativno

sporočilo posreduje tudi na elektronski

naslov. Zavezanec lahko sporoči več elektronskih naslovov, kamor želi prejemati informativna

sporočila. Če zavezanec elektronskega naslova ne sporoči, prevzame nase odgovornost, da

bo redno vstopal v portal eDavki in pregledoval prejete dokumente, ker v nasprotnem primeru,

se lahko zgodi, da zaradi preteka roka, nastanejo za zavezanca negativne posledice.

Zavezanec lahko vročilnico podpiše na portalu eDavki ali pa v mobilni aplikaciji

eDavki. S trenutkom podpisa elektronske vročilnice, se šteje

dokument za vročen. Če v roku 15 dni od dneva, ko mu je osebno

obvestilo odloženo v portal eDavki dokumenta ne prevzame, se z dnem poteka tega

roka dokument šteje za vročen (fikcija vročitve). Dokument se nahaja v portalu eDavki še

šest mesecev po vročitvi, potem pa se izbriše iz portala eDavki. Zavezancu je dokument dostopen v arhivu vročenih

dokumentov. Če dokumenta v arhivu ni, potem zavezanec za pridobitev kopije dokumenta prek eDavkov vloži vlogo

prek storitve lastni dokument (obrazec NF-LD).

Če ima zavezanec pooblaščenca za vročanje (prevzem dokumentov), se osebno obvestilo z obrazcem eVročanje –

Obv odloži v profil zavezanca kot v profil pooblaščenca (in hkrati na vse elektronske naslove, ki sta jih sporočila in

potrdila zavezanec in pooblaščenec), vendar ga lahko prevzame le pooblaščenec za vročanje.

Dodatno opozarjamo, da so vsi poslovni subjekti obvezno del sistema eVročanja in iz

njega ne morejo izstopiti. To pomeni, da jim davčni organ vroča dokumente zgolj prek

portala eDavki .. Gre za zelo pomembne dokumente (npr. sklepe, opomine,

inšpekcijske odločbe itd.). Seznam dokumentov je objavljen na spletni strani

Finančne uprave RS.

eVročanje je

za fizične

osebe, ki

opravljajo

dejavnost,

OBVEZNO!

Kako poteka?

NE POZABITE:

Prek portala eDavki čim prej z obrazcem eVročanje-POS sporočite in

potrdite vaš elektronski naslov za prejemanje informativnih sporočil o

eVročenih dokumentih.

Pooblaščenec

Kaj se eVroča?

22

13 OSEBA Z DEJAVNOSTJO ZAPOSLI DELAVCE

Če oseba z dejavnostjo zaposluje delavce, mora vložiti prijavo v zavarovanje z dnem nastopa dela po pogodbi o

zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. To stori na točki SPOT (glejte poglavje 1).

Obveznosti osebe z dejavnostjo

do svojega do davčnega

zaposlenega organa

Delavcu mora izplačati plačo najpozneje do 18. dne

v mesecu za pretekli mesec.

Do konca plačilnega dne mora delavcu izdati pisni

obračun, na katerem so podatki o delavcu in

delodajalcu, plači, nadomestilu plače, povračilu

stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, do

katerih je delavec upravičen, obračun u in plačil u

davkov in prispevkov ter plačilnem dnevu.

Delodajalec mora delavcu najpozneje do 31.

januarja izdati za preteklo koledarsko leto pisni

obračun plač in nadomestil plač, iz katerega sta

razvidna tudi obračun in plačilo davkov in

prispevkov.

Na dan izplačila plače mora davčnemu organu

predložiti obračun davčnih odtegljajev (za

izplačila do 31. 12. 2022 se uporablja obrazec

REK-1; za izplačila od 1. 1. 2023 pa REK-O), ki

vsebuje obračun akontacije dohodnine in

obveznih prispevkov za socialno varnost.

Obračun se odda elektronsko prek sistema e-

Davki (glejte poglavje 2).

Obračunane obveznosti mora delodajalec

plačati najpozneje v 5 dneh po izplačilu

dohodka.

Delodajalec mora davčnemu organu predložiti

obračun davčnega odtegljaja tudi v primeru

morebitnih drugih izplačil obdavčljivega

dohodka (npr. avtorsk ega honorarja, izplačil a

fizični osebi po pogodbi o delu, izplačila

dijakom in študentom za obvezno prakso, ipd.)

in izplačil povračil stroškov v zvezi z delom ter

drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki se

ne vštevajo v davčno osnovo . Obračun

davčnega odtegljaja mora predložiti na

ustreznem obrazcu ( za izplačila do 31. 12.

2022 se uporabljajo obrazc i REK-1, REK-1a,

REK-2; za izplačila od 1. 1. 2023 pa REK-O) na

dan izplačila dohodka , obračunane davke in

prispevke pa plačati najpozneje v 5 dneh po

izplačilu dohodka.

23

14 ODLOG IN OBROČNO PLAČILO DAVKA

Če oseba z dejavnostjo ne zmore plačati davka, ki se

nanaša na opravljanje dejavnosti, v enkratnem

znesku, lahko zaprosi za:

• obročno plačilo v primeru hujše

gospodarske škode,

• odlog oz. obročno plačilo z zavarovanjem

(hujša gospodarska škoda se ne ugotavlja).

Za odlog oziroma obročno

plačilo davka zavezanec

zaprosi z vlogo, ki jo davčnemu

organu pošlje elektronsko prek

sistema e-Davki. Če davčni organ vlogi ugodi, izda odločbo, s katero določi čas odloga oziroma število odobrenih

obrokov.

14.1 OBROČNO PLAČILO V PRIMERU HUJŠE GOSPODARSKE

ŠKODE

Davčni organ dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če:

• osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda in

• bi obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda, če so trajneje nelikvidne ali so izgubile sposobnost

pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati. Obrazec

je objavljen na spletni strani.

Trajnejša nelikvidnost

Osebe z dejavnostjo so trajneje nelikvidne, če niso sposobne pravočasno

izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjujejo pogojev za

začetek enega izmed insolvenčnih postopkov. Obročno plačilo davka se

jim lahko dovoli tudi, če še niso trajneje nelikvidne, pa bi tako stanje

nastopilo, če bi davek, za katerega želijo obročno plačilo, že zapadel v

plačilo.

Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov

Šteje se, da so osebe z dejavnostjo izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle

vplivati, kadar je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi:

• začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njihovih ključnih poslovnih partnerjih;

• ukrepov tuje države, na trgu katere osebe z dejavnostjo ustvarjajo prihodke, zaradi katerih bi prišlo do

trajnejše nelikvidnosti;

• dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;

• neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če

izkažejo, da po sodni poti uveljavljajo terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja

posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerje v, za katere je podan obtožni predlog v

kazenskem postopku;

• izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarjajo večino prihodkov;

• naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

Osebe z dejavnostjo morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo kriterije za dovolitev obročnega plačila davka,

zlasti:

• bilanco stanja;

• izkaz poslovnega izida;

• izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali

vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge;

• izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti;

• predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicujejo na plačilno nedisciplino

poslovnih partnerjev;

• potrdilo o zdravstvenem stanju, kadar je finančna stiska posledica zdravstvenih težav .

Vloga

Dokazila

Kriteriji

24

14.2 ODLOG IN OBROČNO PLAČILO Z

ZAVAROVANJEM

Davčni organ dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za

največ 24 mesecev, če osebe z dejavnostjo predložijo ustrezen instrument

zavarovanja ali dovolijo vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register (npr.

vpis hipoteke v zemljiško knjigo). Obrazec je objavljen na spletni strani.

Instrumenti zavarovanja:

• bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo

kot garanta prizna davčni organ;

• garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot

garanta prizna davčni organ;

• cirkuliran certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot

garanta prizna davčni organ;

• avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna

davčni organ;

• gotovinski polog ali

• drug instrument zavarovanja, ki na enakovreden način zagotavlja

plačilo davčne obveznosti.

14.3 ZA KATERE OBVEZNOSTI ODLOG IN OBROČNO PLAČILO

NISTA DOVOLJENA?

Davčni organ ne more odobriti odloga oz. obročnega plačila za naslednje obveznosti:

• akontacije davka;

• davčni odtegljaj;

• prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

• prispevke za zdravstveno zavarovanje;

• obvezni zdravstveni prispevek;

• prispevke za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo;

• obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh

obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin itd.);

• obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

14.4 OBRESTI ZA ČAS ODLOGA OZ. OBROČNEGA PLAČEVANJA

Za čas, ko je odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se zaračunajo obresti po obrestni meri, ki

znaša 2% letno oziroma je v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, če je ta na dan izdaje

odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu višja od 2%.

Podatek o višini veljavne referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči je objavljen na spletni strani Evropske

komisije (objavljeni obrestni meri se prišteje ena odstotna točka).

14.5 POSLEDICE NEPLAČILA OBROKA

Če osebe z dejavnostjo ne plačajo obroka v roku (ali ga ne plačajo v celoti), z dnem zapadlosti neplačanega obroka

zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Če npr. zamudijo s plačilom 3. obroka, z dnem zapadlosti 3. obroka

zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Od zapadlosti dolga (vsi neplačani obroki) naprej se obračunavajo

obresti po obrestni meri, kot jo določa zakon, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

Plačilo poračuna dohodnine

na letni ravni (»normiranci",

ki nimajo drugih dohodkov,

je ne prejmejo) se lahko

odobri na tri obroke brez

izpolnjevanja posebnih

kriterijev. Več o tem na

spletni strani.

25

15 SAMOPRIJAVA

Zavezanec lahko vloži samoprijavo , če v roku ni predložil

davčnega obračuna oziroma, če je v davčnem obračunu

navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.

Samoprijava je mogoča najpozneje do:

• začetka davčnega inšpekcijskega nadzora

• vročitve odmerne odločbe

• začetka postopka o prekršku

• začetka kazenskega postopka

Pogoj za učinkovanje samoprijave je, da zavezanec hkrati s

samoprijavo plača tako premalo obračunane davke kot tudi

pripadajoče obresti v višini fiksno določene letne obrestne

mere (3%). S samoprijavo se davčni zavezanec izogne

kazni za prekršek. Samoprijava se lahko za isto obveznost

vloži samo enkrat.

16 FINANČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR

Finančna uprava RS lahko pri osebi z dejavnostjo izvede davčni

nadzor davčnih obračunov, posameznega področja poslovanja oz.

davčni inšpekcijski nadzor.

Davčni inšpekcijski nadzor

Davčni inšpekcijski nadzor se prične z vročitvijo sklepa o davčnem

inšpekcijskem nadzoru, pričetek je izjemoma lahko tudi brez sklepa.

Inšpektor prične s pregledom poslovnih knjig v osmih dneh od vročitve

sklepa. Zakaj v osmih dneh? Zato da se lahko oseba z dejavnostjo

pripravi na pregled. Nadzor se lahko opravi v poslovnih prostorih

zavezanca, v poslovnih prostorih računo vodskega servisa,

pooblaščenca ali v prostorih davčnega organa.

Finančni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere obveznosti, pri čemer pravica do odmere

davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.

Po opravljenem uvodnem pogovoru inšpektor glede na okoliščine oziroma zahteve inšpekcijskega nadzora pregleda

poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, poslovne knjige,

pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca. Davčni inšpekcijski nadzor se

namreč nanaša na vsa dejstva, ki so pomembna za obdavčenje.

Med inšpekcijskim nadzorom zavezanec in inšpektor sodelujeta pri ugotavljanju

dejanskega stanja, ki je pomembno za določitev obveznosti. Zavezanec mora

predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente

na kraju opravljanja inšpekcijskega nazora in dati pojasnila, ki so potrebna za njihovo

razumevanje. Inšpektor mora zavezanca tekoče obveščati o pomembnih dejstvih v

nadzoru. Davčni organ v desetih dneh po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru

sestavi zapisnik, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik vsebuje ugotovljeno

dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. V

zapisniku se zavezanca za davek opozori, da lahko v pripombah na zapisnik predlaga nova dejstva in dokaze, vendar

mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika . Na zapisnik lahko zavezanec za davek da pripombe

najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika

Temu sledi morebiten dodatni zapisnik (v 30 dneh od prejema pripomb, če te vplivajo na višino davčne obveznosti )

in odločba (v 30 dneh od prejema pripomb na zapisnik), s katero se sklene postopek davčnega inšpekcijskega

nadzora na prvi stopnji, kadar so v postopku ugotovljene nepravilnosti.

Pooblaščena uradna

oseba lahko uvede

davčni nadzor za 5 let

nazaj.

26

Od 1.1.2017 dalje lahko davčni zavezanec predloži obračun tudi tekom postopka davčnega inšpekcijskega

nadzora. To lahko stori v primeru, ko se strinja z ugotovitvami iz zapisnika in v 20. dneh po njegovi vročitvi predloži

davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun, ter hkrati plača davek skupaj z obrestmi. Obrestna mera v tem

primeru znaša 5 % letno in je u godnejša od 7 % letne obrestne mere, ki jo je dolžan zavezanec plačati od

neplačanega davka v primeru, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost in izda

odločbo, zavezanec pa ne izkoristi opisane ugodnosti.

17 DAVČNA IZVRŠBA

Opomin pred davčno izvršbo

Čeprav davčna zakonodaja ne predvideva obveznega pisnega

opominjanja davčnih zavezancev pred začetkom davčne izvršbe,

davčni organ pošilja opomine dolžnikom, ki niso v postopku davčne

izvršbe. Fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost se opomini

vročajo prek portala eDavki.

Če dolžniki tudi po prejetem opominu ne izpolnijo svoje obveznosti,

začne davčni organ s postopkom davčne izvršbe z izdajo sklepa o

davčni izvršbi.

Načini davčne izvršbe

Z izvršbo se lahko poseže na vsako dolžnikovo premoženje, če ni z zakonom izvzeto iz izvršbe.

Najpogosteje so predmet izvršbe:

• denarna sredstva dolžnika pri bankah oziroma hranilnicah: z izvršbo je na dolžnikove denarne prejemke,

ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, mogoče seči le do višine dveh tretjin, vendar mora dolžniku

ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače. V

kolikor dolžnik pri izvrševalcu sklepa uveljavlja dodatno

omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana

ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, pa

dolžniku ostane tudi znesek v višini prejemka, določenega

za osebo, ki jo preživlja do lžnik, po merilih, ki jih določa

Zakon o social no varstvenih prejemkih za dodelitev

denarne socialne pomoči. Omejitve veljajo za prejemke,

nakazane za tekoči mesec. V kolikor nekdo v tekočem

Sklep, po osmih dneh uvodni razgovor, nato inšpekcijski pregled

Sodeluje v postopku: predloži dokumentacijo, daje pojasnila

Pisna seznanitev in nato zapisnik o inšpekcijskem pregledu

Morebitne pripombe na zapisnik

Morebiten dodatni zapisnik in nato inšpekcijska odločba

V primeru nestrinjanja z odločbo pritožba zoper odločbo

Pri izvršbi na denarna sredstva pošlje

Finančna uprava RS sklepe o izvršbi

vsem bankam, pri katerih ima dolžnik

odprte transakcijske račune. Vsaka

banka mu bo zaračunala strošek

obdelave sklepa.

27

Oseba z dejavnostjo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. To

pomeni, da se lahko v primeru neporavnanih obveznosti iz naslova njegove dejavnosti

opravi izvršba tudi na njegovem premičnem ali nepremičnem premoženju.

mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, izvrševalec sklepa upošteva omejitve za vsak

posamezen mesec;

• denarne terjatve dolžnika: s sklepom o izvršbi se dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do

višine njegovega dolga, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane

račune;

• premično premoženje dolžnika ali vrednostne papirji;

• nepremično premoženje, delež družbenika v družbi ali premoženjsk e pravice: kadar neporavnanih

obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz zavezančevih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega

premoženja, se davčna izvršba lahko opravi iz nepremičnega premoženja, deleža družbenika v družbi in

premoženjskih pravic. Izvršbo opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Poleg davčnih obveznosti izterjuje Finančna uprava RS po pravilih davčne izvršbe tudi nedavčne obveznosti na

predlog drugih predlagateljev (policija, sodišča, upravne enote …).

Rubež premičnin

Zarubijo se lahko vse premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnikov , razen predmetov, ki so iz davčne izvršbe

izvzeti (npr. stroji, orodje in druge delovne priprave, nujne za opravljanje dejavnosti, surovine in polizdelki, namenjeni

predelavi, in pogonsko gorivo, potrebno za trimesečno povprečno proizvodnjo). Ta izvzetja veljajo le določen čas, in

sicer prvih šest mesecev od dneva zapadlosti davčne obveznosti. Najpogost eje se rubijo motorna vozila, plovila,

osnovna sredstva, zaloga, trgovsko blago, vrednostni papirji in gotovina.

Zarubljene premičnine se prodajo na javni dražbi, z zbiranjem ponudb,

z neposredno pogodbo, s komisijsko prodajo ali tako, da davčni organ

dovoli dolžniku, da sam proda zarubljene premičnine.

Način prodaje izbere davčni organ. Pri izbiri upošteva najugodnejši izid,

ki ga bo lahko dosegel pri prodaji.

Vse stroške davčne izvršbe

plačajo dolžniki, pri čemer višina

stroškov ni odvisna od višine

dolga. Za sklep o davčni izvršbi na

denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne

terjatve dolžnika znašajo stroški 10 evrov, medtem ko stroški za sklep o izvršbi na premičnine znašajo 50 evrov.

Dolžniki plačajo tudi stroške prevoza in hrambe blaga, če teh storitev ne izvaja davčni organ, ter stroške prodaje

zarubljenega blaga in stroške cenitve, če jo opravi cenilec. Poleg tega morajo dolžniki plačati zamudne obresti po

dnevni obrestni meri 0,0247 %..

V primeru davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah mora jo dolžniki poleg davčnih

stroškov plačati še bančne stroške, ki jih zaračuna banka za sprejem in obdelavo davčnega sklepa. Ti znašajo od 20

do 60 evrov. banke

Mednarodna izvršba

V primeru prebivališč a ali premoženja v drugi državi članici EU si države članice pri izterjavi davščin vzajemno

pomagajo. Dolg je zato mogoče izterjati tudi s posegom na premoženje dolžnika v tujini, na primer tudi na denarna

sredstva na bančnem računu, odprtem v tujini.

Pravna sredstva pri izvršbi

Dolžniki se lahko zoper sklep o izvršbi pritožijo v osmih dneh od njegove

vročitve. Pritožbo vložijo pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pritožba ne

zadrži začete davčne izvršbe.

S pritožbo zoper sklep ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To

pomeni, da se upoštevajo le pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na postopek

izvršbe, ne pa tudi navedbe, ki se nanašajo na akt, s katerim je bilo naloženo

plačilo dolga (npr. odločba o odmeri davka).

Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca davčne izvršbe,

če ima na premoženju dolžnika, ki je predmet izvršbe, pravico, ki preprečuje izvršbo (npr. lastninsko pravico na stvari,

ki jo ima dolžnik le v najemu).

Stroški izvršbe

28

18 PRENEHANJE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI

Tudi pri prenehanju opravljanja dejavnosti imajo zavezanci

določene obveznosti. Z davčnega vidika morajo davčnemu

organu predložiti davčni obračun s prilogami. V

nadaljevanju predstavljamo obveznosti ob prenehanju

dejavnosti, ki se ne nanašajo zgolj do Finančne uprave RS.

Izbris iz Poslovnega registra Slovenije

(PRS)

• Najmanj tri dni pred presečnim datumom (datum

zaprtja dejavnosti) oddate prijavo za izbris prek portala e -

SPOT ali na točki SPOT (prej e-VEM).

• Podjetje se zapre tretji dan od oddaje prijave za

izbris oziroma katerikoli kasnejši dan.

• Četrti dan na naslov podjetja prejmete Sklep o

izbrisu poslovnega subjekta iz Poslovnega registra Slovenije.

Več na strani http://evem.gov.si/info/zapiram/zapiranje-sp/

Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj

Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj lahko z obrazcem M -2 vložite v osmih dneh od prenehanja pogojev za

zavarovanje, lahko pa tudi v osmih dneh pred dnevom izbrisa samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra

Slovenije prek portala SPOT ali na točki SPOT, pri čemer je treba pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži

odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris izveden.

Pomembno: Zadnji dan za vložitev odjava iz obveznih socialnih zavarovanj prek portala SPOT ali na točki SPOT

je 1 dan pred datumom izbrisa.

Več na strani http://evem.gov.si/info/zapiram/zapiranje-sp/

Obveznosti do Finančne uprave RS (FURS)

Kot samostojni podjetnik morate praviloma v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na Finančno

upravo RS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti s prilogami, sestavljen

za obdobje od začetka davčnega leta do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti

razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali v obdobju od začetka davčnega leta do dneva prenehanja opravljanja

dejavnosti.

Obračun lahko oddate samo preko sistema eDavki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek

oddaje obračuna.

Novo odprtje s.p.

Podjetnik, ki je zaprl s.p., se lahko kadarkoli odloči, da bo ponovno registriral s.p. Pogoji za ponovno registracijo s.p.

so praviloma enaki kot pri prvi registraciji.

Prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. s prenosom podjetja ali dela podjetja

na drugo osebo

S.p. lahko preneha opravljati dejavnost tudi s prenosom podjetja ali dela podjetja na drugo fizično osebo (novega

zasebnika) ali tako, da izvede prenehanje v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem

preoblikovanju podjetnika v kapitalsk o družbo. Ti dve transakciji sta lahko obravnavani davčno nevtraln o (t. j. brez

dodatne obdavčitve ob sami izvedbi transakcije), vendar morajo biti za to izpolnjeni vsi pogoji, določeni v davčni

zakonodaji.

Več na strani http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_dejavnosti/

pod Podrobnejši opisi, Prenehanje opravljanja dejavnosti.

Vir: (SPOT)

29

19 POVZETEK

1. Če želijo osebe z dejavnostjo opravljati dejavnost, se morajo najprej registrirati. To najlažje storijo na točki

SPOT.

2. Na točki SPOT lahko med drugim uveljavijo eno izmed najpomembnejših odločitev g lede svoje dejavnosti: ali

bodo davčno osnovo ugotavljale na podlagi normiranih ali dejanskih odhodkov.

3. Registracija na portalu e-Davki, saj lahko osebe z dejavnostjo vloge oddajajo le v elektronski obliki, prav tako pa

so obvezno v sistemu eVročanja

4. Izpolnjevanje mesečnih obveznosti:

• plačilo (predhodne) akontacije dohodnine (do 20. dne v mesecu),

• oddaja obračuna prispevkov za socialno varnost (do 15. dne v mesecu),

• plačilo prispevkov za socialno varnost (do 20. dne v mesecu).

5. Izpolnjevanje letnih obveznosti: letni obračun (do 31. marca tekočega leta za preteklo leto).

20.