Zbirka znanja › Portal SPOT ›

Prostorsko načrtovanje

Odpri izvirnik ↗ https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dejavnosti/prostorsko-nacrtovanje

VirPortal SPOT
Na viru posodobljeno13. 7. 2026
Zadnjič preverjeno14. 11. 2026
Zadnja zaznana spremembani sprememb
V zbirki od6. 11. 2026

Vsebina

Prostorsko načrtovanje

Kazalo

  • Splošni pogoji
  • Pogoji
  • Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
  • Skrbnik zakonodaje
  • Pravne podlage

Vsebina je v prenovi.

Dejavnost vključuje izdelovanje prostorskih aktov in opravljanje s tem povezanih storitev, s katerimi se na podlagi razvojnih usmeritev ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dediščine načrtujejo posegi v prostor in prostorske ureditve.

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočati skladen prostorski razvoj.

Gospodarski subjekt mora biti ustrezno registriran, biti zavarovan pred odgovornostjo za škodo, ne sme biti v stečajnem postopku in mora zagotoviti pooblaščenega prostorskega načrtovalca.

Gospodarski subjekti morajo pri opravljanju dejavnosti ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, ki so določeni s kodeksom dobrih poslovnih običajev, ki ga sprejme zbornica.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje N71.112

Splošni pogoji

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Status in registracija

Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Identifikacija za DDV

Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

Kdaj postati davčni zavezanec?

Splošno o davkih

Pravne podlage

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Pristojni organ

Finančna uprava Republike Slovenije

Šmartinska cesta 55

1000 Ljubljana

  • 01 478 38 00
  • gfu.fu@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Vodenje poslovnih knjig

Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Več o vodenju poslovnih knjig

Pravne podlage

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Slovenski računovodski standardi

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Pristojni organ

Ministrstvo za finance

Župančičeva ulica 3

1000 Ljubljana

  • 01 369 63 00
  • gp.mf@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Zaposlovanje, delo in socialna varnost

Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.

Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:

  • ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
  • varnost in zdravje pri delu,
  • v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.

V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pravne podlage

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o tujcih (ZTuj-2)

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)

Pristojni organ

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Kotnikova ulica 5

1000 Ljubljana

  • 01 400 33 11
  • gp.mgds@gov.si

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Miklošičeva cesta 24

1507 Ljubljana

  • 01 307 73 00
  • gp@zzzs.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Odgovorno poslovanje

Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:

  • intelektualne lastnine;
  • avtorske in sorodnih pravic;
  • požarne varnosti;
  • varstva osebnih podatkov;
  • javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ

Ministrstvo za pravosodje

Župančičeva ulica 3

1000 Ljubljana

  • 01 369 53 42
  • gp.mp@gov.si

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

  • 01 369 59 00
  • gp.mk@gov.si

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Kotnikova ulica 5

1000 Ljubljana

  • 01 400 33 11
  • gp.mgds@gov.si

Ministrstvo za obrambo

Vojkova cesta 55

1000 Ljubljana

  • 01 471 22 11
  • glavna.pisarna@mors.si

Pogoji

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Zavarovanje odgovornosti za škodo

Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot:

  • splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali
  • kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.

Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.

Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi:

  • škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in
  • druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.

Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.

Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati:

  • imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali
  • splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.

Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.

Dokazila

Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

Pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora. Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da niso starejša od treh mesecev.

Pravne podlage

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Skrbnik zakonodaje

Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

  • 01 478 70 00
  • gp.mop@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Zagotavljanje strokovnega kadra

Gospodarski subjekt zagotavlja strokovni kader tako, da mora imeti:

  • za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja;
  • ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali
  • gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ;
  • ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,
Pravne podlage

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Skrbnik zakonodaje

Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

  • 01 478 70 00
  • gp.mop@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Ni stečajnega ali likvidacijskega postopka

Proti pravni ali fizični osebi ni začet stečajni ali likvidacijski postopek.

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Pooblaščeni prostorski načrtovalec (PPN)

Poklicni naziv pooblaščeni prostorski načrtovalec v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prosto Slovenije (ZAPS).

Poklicne naloge pooblaščenega prostorskega načrtovalca so:

  • vodenje izdelave prostorskih izvedbenih aktov

Pooblaščeni prostorski načrtovalec je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik pooblaščenih arhitektov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.

Podrobneje

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Ponudnik, s sedežem v državi pogodbenici, ki izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi članici lahko opravljajo dejavnost, ki sodi v opis poklicnih nalog pooblaščenih prostorskih načrtovalcev če ima:

  • sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji
  • zagotavljajo sodelovanje pooblaščenega prostorskega načrtovalca

Skrbnik zakonodaje

Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

  • 01 478 70 00
  • gp.mop@gov.si

Pravne podlage

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Vprašaj pomočnika o tej strani