Pridobivanje sekundarnih surovin (38.210)
Vsebina
Pridobivanje sekundarnih surovin (38.210)
Kazalo
- Splošni pogoji
- Situacijski pogoji
- Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
- Pravne podlage
Ta SKD šifra zajema dejavnosti in storitve, za katere so predpisani vstopni in/ali drugi pogoji za začetek in opravljanje dejavnosti.
Predpisi in pogoji:
Uredba o odpadkih
Obdelava odpadkov je del ravnanja z odpadki in obsega postopke predelave in odstranjevanja odpadkov, vključno s postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje.
Obdelavo odpadkov kot dejavnost opravlja izvajalec obdelave, ki je lahko predelovalec odpadkov ali odstranjevalec odpadkov. Izvajalec obdelave, ki je pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, mora za to imeti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov in biti vpisan v evidenco izvajalcev obdelave.
Vlagatelj mora na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) podati vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Vlogi mora priložiti načrt ravnanja z odpadki. MOPE izvajalca obdelave, ki mu izda okoljevarstveno dovoljenje, po uradni dolžnosti vpiše v evidenco izvajalcev obdelave.
Predelava odpadkov
Predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije. Dejavnost predelave odpadkov opravlja predelovalec, ki mora odpadke ustrezno predelati po postopkih in z metodami, ki ne škodujejo okolju in ne ogrožajo zdravja ljudi.
S predpisom je določenih trinajst različnih postopkov predelave, mogoči pa so tudi drugi postopki predelave. Za vsak odpadek, ki ga predelovalec namerava predelovati, se v okoljevarstvenem dovoljenju določita postopek in metoda predelave.
Več na povezavi: Obdelava odpadkov
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
Povzročitelj obremenitve, ki mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po določbah 68. ali 86. člena ZVO-1, mora imeti v delovnem ali pogodbenem razmerju najmanj eno osebo, ki je odgovorna za opravljanje nalog varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec za varstvo okolja).
Naloge pooblaščenca za varstvo okolja so zlasti:
- seznanjanje in svetovanje povzročitelju obremenitve v zvezi s predpisanimi ukrepi varstva okolja pri opravljanju njegove dejavnosti,
- dajanje mnenj in predlogov povzročitelju obremenitve o ukrepih za zmanjševanje ali preprečevanje obremenjevanja okolja,
- sodelovanje pri uvajanju za okolje manj škodljivih postopkov, tehnologij in izdelkov,
- nadzorovanje in skrb za izvajanje predpisanih ukrepov varstva okolja pri opravljanju dejavnosti ter poročanje povzročitelju obremenitve o ugotovljenih pomanjkljivostih,
- zagotavljanje javnosti podatkov o obremenjevanju okolja skladno s tem zakonom,
- seznanjanje zaposlenih o škodljivih vplivih naprave ali obrata na okolje in ukrepih za njihovo preprečevanje ali zmanjševanje,
- sodelovanje z osebami, zadolženimi za varnost in zdravje pri delu, požarno varnost in svetovalcem za kemikalije,
- sodelovanje pri pripravi načrtov za zaščito in reševanje po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
- druge naloge varstva okolja v skladu s pooblastili povzročitelja obremenitve.
Lista dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način
- Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo tudi v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Velja za naslednje dejavnosti/storitve:
- mehansko stiskanje kovinskih odpadkov, npr. rabljenih avtomobilov, pralnih strojev, koles ipd.;
- mehansko zmanjševanje, razrez velikih kovinskih kosov, npr. vagonov;
- predelava nekovinskih ostankov, odpadkov in nekovinskih predmetov v sekundarne surovine;
- regeneriranje kovin iz fotografskih odpadkov, npr. fiksirja, fotografskih filmov in papirje;
- predelava gume, npr. rabljenih plaščev, v sekundarno surovino;
- sortiranje in drobljenje plastike za pridobitev sekundarne surovine za cevi, posode, palete ipd.;
- sortiranje, čiščenje in drobljenje stekla;
- sortiranje, čiščenje in drobljenje drugih odpadkov in ostankov za pridobitev sekundarne surovine;
- predelava uporabljenega jedilnega olja in masti v sekundarne surovine;
- predelava drugih ostankov in stranskih proizvodov živilske in tobačne industrije v sekundarne surovine;
Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Dopolnilna dejavnost na kmetiji se lahko začne izvajati po dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za začetek opravljanja posamezne dopolnilne dejavnosti določajo področni predpisi
Velja za naslednje dejavnosti/storitve:
- zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi;
Dejavnosti/storitve, ki so uvrščene v ta SKD podrazred:
Dejavnosti/storitve po pojasnilih k standardni klasifikaciji dejavnosti:
V ta podrazred spada predelava kovinskih in nekovinskih odpadkov, tudi ostankov in drugih predmetov, v sekundarne surovine.
Sem spada tudi predelava materialov iz tokov odpadkov v obliki (1) ločevanja in sortiranja materialov, ki jih je mogoče predelati, iz tokov nenevarnih odpadkov ali (2) ločevanja in sortiranja mešanih materialov, ki jih je mogoče predelati (npr. papirja, plastike, rabljenih pločevink pijač in kovin), v različne kategorije.
Med primeri postopkov mehanske ali kemične predelave, ki se izvajajo, so:
- mehansko drobljenje kovinskih odpadkov (npr. iz izrabljenih avtomobilov, pralnih strojev ali motornih koles)
- mehansko zmanjševanje velikih kovinskih kosov (npr. železniških vagonov)
- predelava železa iz klinkerja
- pridobivanje kovin iz fotografskih odpadkov (npr. fiksirne raztopine ali fotografskih filmov in papirja)
- razgradnja razbitin vseh vrst (npr. avtomobilov, ladij, računalnikov, televizorjev in druge opreme) za predelavo materialov
- proizvodnja gume v prahu iz odpadkov in ostankov gume, vključno z dekontaminacijo, ločevanjem (izločanjem) frakcij in devulkaniziranjem
- sortiranje in mehanska obdelava (npr. čiščenje, mletje) plastike za proizvodnjo sekundarnih surovin
- predelava (staranje, čiščenje, sortiranje) pepela iz kotla po sežigu v sekundarne surovine (kovine, agregate)
- drobljenje, čiščenje in sortiranje stekla
- drobljenje, čiščenje in sortiranje drugih odpadkov (npr. odpadkov iz rušenja objektov za pridobitev sekundarnih surovin)
- predelava odpadne hrane, pijače in tobaka ter ostalih snovi v sekundarne surovine
- predelava odpadnega olja, predelava rabljenega jedilnega olja in masti v sekundarne surovine
- pridobivanje srebra iz odpadnih kemikalij, razen z elektroliznim rafiniranjem
- pridobivanje fosforja s sežigom blata iz čistilnih naprav
- predelava tekstila in oblačil z mehanskimi, toplotnimi ali kemičnimi postopki
- proizvodnja komposta iz odpadkov
- proizvodnja bioplina iz odpadkov, vendar ne zaradi oskrbe s plinom ali energijo
Sem ne spada:
- proizvodnja novih končnih izdelkov iz sekundarnih surovin, ki jih je ali ni proizvedel izvajalec sam (npr. prediva iz razvlaknjenega tekstilnega materiala, proizvodnja kaše iz odpadnega papirja, protektiranje gum ali proizvodnja kovine iz ostankov kovin), gl. ustrezne razrede v področju C
- predelava jedrskega goriva, gl. 20.130
- pretaljevanje plastike za proizvodnjo granulatov ali spojin, gl. 20.160
- pretaljevanje kovinskih odpadkov in ostankov, gl. 24.100
- proizvodnja bioplina iz odpadkov za oskrbo s plinom, gl. 35.210
- pridobivanje energije med toplotno obdelavo odpadkov, gl. 38.220
- odstranjevanje odpadkov brez predelave in obdelave pred odstranjevanjem, gl. 38.3
- trgovina na debelo z materiali, ki jih je mogoče predelati, gl. 46.870
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Pridobivanje sekundarnih surovin E38.210
Splošni pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Status in registracija
Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Identifikacija za DDV
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Splošno o davkih
Pravne podlage
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 478 38 00
- gfu.fu@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vodenje poslovnih knjig
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Več o vodenju poslovnih knjig
Pravne podlage
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Slovenski računovodski standardi
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 63 00
- gp.mf@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zaposlovanje, delo in socialna varnost
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
Zakon o tujcih (ZTuj-2)
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana
- 01 307 73 00
- gp@zzzs.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Odgovorno poslovanje
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 53 42
- gp.mp@gov.si
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana
- 01 369 59 00
- gp.mk@gov.si
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Ministrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 471 22 11
- glavna.pisarna@mors.si
Situacijski pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Okoljevarstveno dovoljenje za druge naprave in dejavnosti
Po 126. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) tudi za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona, če je s predpisi iz tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 21. člena ZVO-2 določena obveznost pridobitve OVD.
OVD za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, v skladu s predpisom iz šestega odstavka 24. člena tega zakona, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave z dejavnostmi iz 110. člena tega zakona.
Skladno s 127. členom ZVO-2 mora upravljavec za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in opravljanje dejavnosti vložiti vlogo za spremembo OVD, pri čemer mora ta vloga vsebovati tiste vsebine, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju naprave ali opravljanju dejavnosti.
V kolikor je za obratovanje naprave, za katero je predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, predpisana tudi izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali je zanjo predpisana izvedba predhodnega postopka v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali izvesti predhodni postopek še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.
V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so v Prilogi 1 določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku.
Podrobneje
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.
Velja le za naslednjo dejavnost, ki se običajno opravlja na obrtni način:
- pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov.
- Prijava občasnega opravljanja obrtne dejavnosti
Pravne podlage
Uredba o odpadkih
Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)
Obrtni zakon (ObrZ)
Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom ObrZ običajno opravljajo na obrtni način