Zbirka znanja › Portal SPOT ›

Dejavnosti v zvezi z zgodovinskimi znamenitostmi in spomeniki (91.220)

Odpri izvirnik ↗ https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dejavnosti/dejavnosti-v-zvezi-z-zgodovinskimi-znamenitostmi-in-spomeniki-91-220

VirPortal SPOT
Na viru posodobljeno25. 9. 2026
Zadnjič preverjeno14. 11. 2026
Zadnja zaznana spremembani sprememb
V zbirki od6. 11. 2026

Vsebina

Dejavnosti v zvezi z zgodovinskimi znamenitostmi in spomeniki (91.220)

Kazalo

  • Splošni pogoji
  • Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
  • Pravne podlage

Ta SKD šifra zajema dejavnosti in storitve, za katere so predpisani vstopni in/ali drugi pogoji za začetek in opravljanje dejavnosti.

Predpisi in pogoji:
Zakon o varstvu kulturne dediščine

ZVKD-1 določa načine varstva kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogočiti celostno ohranjanje dediščine. Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediščina se deli na materialno in nesnovno dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina.

Za posege v spomenik, posege v vplivno območje spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi, posege v varstvena območja dediščine, posege v registrirano nepremično dediščino ali v enoto urejanja prostora, če to obveznost določa prostorski akt, in za raziskavo dediščine, ki ni arheološka ostalina, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege. Kulturnovarstveno soglasje izda na podlagi javnega pooblastila Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

V postopku vključevanja kulturne dediščine v prostorsko načrtovanje se kot podlaga za celovito prenovo kulturne dediščine lahko pripravi konservatorski načrt za prenovo, ki določi pogoje razvoja in omejitve z vidika varstva.

Kulturno varstveno soglasje, s katerim se dovolita raziskava in odstranitev arheološke ostaline izda minister pristojen za kulturo, pod pogojem, da tako raziskavo nadzoruje Zavod za varstvo kulturne dediščine in da raziskavo opravi oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje arheoloških raziskav.

Kdor trguje s kulturno dediščino, mora biti vpisan v razvid trgovcev, ki ga vodi Ministrstvo, pristojno za kulturo.

Hranjenje nacionalnega bogastva - Minister določi minimalne strokovne, tehnične in prostorske zahteve, ki jih morajo izpolniti lastniki oziroma posestniki pri hranjenju in prevozu nacionalnega bogastva. Določi tudi standarde varovanja in hranjenja muzejskega gradiva v državnih in pooblaščenih muzejih..

Strokovni delavci na področju muzejske, konservatorske in konservatorske – restavratorske dejavnosti morajo imeti ustrezno srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, opravljeno izpopolnjevanje in opravljen strokovni izpit za pridobitev strokovnega naziva.

Velja za naslednje poklice:

  • Strokovno usposobljena oseba za iskanje arheoloških ostalin
  • Konservator
  • Konservator-restavrator,
  • Konservatorsko-restavratorski sodelavec
  • Konservatorsko-restavratorski tehnik;
  • arhivar;
  • kustos;
  • restavrator;
Dejavnosti/storitve, ki so uvrščene v ta SKD podrazred:

Dejavnosti/storitve po pojasnilih k standardni klasifikaciji dejavnosti:

Sem spada:

  • upravljanje in ohranjanje zgodovinskih najdišč in stavb
  • upravljanje in ohranjanje arheoloških najdišč, odprtih za obiskovalce

Sem ne spada:

  • renoviranje, obnavljanje, rekonstrukcija in opremljanje zgodovinskih in arheoloških najdišč in stavb, gl. 43.990
  • konzerviranje in restavriranje kulturne dediščine, gl. 91.300
  • arhitekturne dejavnosti v podporo konzerviranju in restavriranju predmetov kulturne dediščine, gl. 71.111
  • arheološka izkopavanja, gl. 72.200.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Dejavnosti v zvezi z zgodovinskimi znamenitostmi in spomeniki S91.220

Splošni pogoji

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Status in registracija

Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Identifikacija za DDV

Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

Kdaj postati davčni zavezanec?

Splošno o davkih

Pravne podlage

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Pristojni organ

Finančna uprava Republike Slovenije

Šmartinska cesta 55

1000 Ljubljana

  • 01 478 38 00
  • gfu.fu@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Vodenje poslovnih knjig

Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Več o vodenju poslovnih knjig

Pravne podlage

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Slovenski računovodski standardi

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Pristojni organ

Ministrstvo za finance

Župančičeva ulica 3

1000 Ljubljana

  • 01 369 63 00
  • gp.mf@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Zaposlovanje, delo in socialna varnost

Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.

Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:

  • ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
  • varnost in zdravje pri delu,
  • v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.

V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pravne podlage

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o tujcih (ZTuj-2)

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)

Pristojni organ

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Kotnikova ulica 5

1000 Ljubljana

  • 01 400 33 11
  • gp.mgds@gov.si

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Miklošičeva cesta 24

1507 Ljubljana

  • 01 307 73 00
  • gp@zzzs.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Odgovorno poslovanje

Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:

  • intelektualne lastnine;
  • avtorske in sorodnih pravic;
  • požarne varnosti;
  • varstva osebnih podatkov;
  • javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ

Ministrstvo za pravosodje

Župančičeva ulica 3

1000 Ljubljana

  • 01 369 53 42
  • gp.mp@gov.si

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

  • 01 369 59 00
  • gp.mk@gov.si

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Kotnikova ulica 5

1000 Ljubljana

  • 01 400 33 11
  • gp.mgds@gov.si

Ministrstvo za obrambo

Vojkova cesta 55

1000 Ljubljana

  • 01 471 22 11
  • glavna.pisarna@mors.si

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.

Pravne podlage

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)

Vprašaj pomočnika o tej strani