Zbirka znanja › Portal SPOT ›

Pridelava drugih proizvodov iz grozdja in vina

Odpri izvirnik ↗ https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dejavnosti/pridelava-drugih-proizvodov-iz-grozdja-in-vina

VirPortal SPOT
Na viru posodobljeno27. 9. 2023
Zadnjič preverjeno14. 11. 2026
Zadnja zaznana spremembani sprememb
V zbirki od6. 11. 2026

Vsebina

Pridelava drugih proizvodov iz grozdja in vina

Kazalo

  • Splošni pogoji
  • Pogoji
  • Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
  • Skrbnik zakonodaje
  • Pravne podlage

Med pridelavo drugih proizvodov iz grozdja spada zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt, grozdni sok in zgoščen grozdni sok.

Zgoščen grozdni mošt (ZGM) je nekarameliziran pridelek iz grozdnega mošta, pridobljen z delno dehidracijo grozdnega mošta z vakuumom ali z zmrzovanjem vode v moštu, vendar brez uporabe neposrednega segrevanja. Uporablja se za pridelavo penečih vin; pridelavo mešanih pijač, ki vsebujejo določen delež vina; povečanje volumskega deleža naravnega alkohola ali dosladkanje; slajenje vina in pridelavo grozdnega soka.

Rektificiran zgoščen grozdni mošt (RTK) je tekoč nekarameliziran pridelek, kateremu so izločene vse sestavine mošta, razen sladkorja.

Grozdni sok je nefermentiran tekoč pridelek, ki je primeren za prehrano ljudi in je pridobljen: iz svežega grozdja, iz grozdnega mošta, z razredčevanjem iz ZGM ali z razredčevanjem iz zgoščenega grozdnega soka.

Zgoščen grozdni sok je nekarameliziran pridelek, ki je pridobljen z delno dehidracijo grozdnega soka, brez uporabe neposrednega segrevanja.

Fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja s pridelavo drugih proizvodov iz grozdja in vina, mora biti vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina pod ustrezno dejavnost. Zavezanci za vpis v register so tiste fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo drugih proizvodov iz grozdja in vina, če so ti proizvodi namenjeni za pridelavo vina.

Pridelovalci, ki so vpisani v register, morajo upravni enoti letno poročati podatke o pridelku.

V postopku pridelave je potrebno uporabljati predpisana enološka sredstva. Pridelovalci, ki vino in druge proizvode tržijo, morajo voditi kletarsko evidenco.

Več informacij v povezavi z dejavnostmi, ki so povezane s pridelavo in predelavo grozdja in vina lahko najdete na spodnjih povezavah:

  • Vinogradništvo
  • Pridelava mošta in vina
  • Stekleničenje vina oziroma storitveno polnjenje vina

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Proizvodnja vina iz grozdja C11.020

Splošni pogoji

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Status in registracija

Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Identifikacija za DDV

Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

Kdaj postati davčni zavezanec?

Splošno o davkih

Pravne podlage

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Pristojni organ

Finančna uprava Republike Slovenije

Šmartinska cesta 55

1000 Ljubljana

  • 01 478 38 00
  • gfu.fu@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Vodenje poslovnih knjig

Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Več o vodenju poslovnih knjig

Pravne podlage

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Slovenski računovodski standardi

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Pristojni organ

Ministrstvo za finance

Župančičeva ulica 3

1000 Ljubljana

  • 01 369 63 00
  • gp.mf@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Zaposlovanje, delo in socialna varnost

Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.

Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:

  • ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
  • varnost in zdravje pri delu,
  • v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.

V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pravne podlage

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o tujcih (ZTuj-2)

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)

Pristojni organ

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Kotnikova ulica 5

1000 Ljubljana

  • 01 400 33 11
  • gp.mgds@gov.si

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Miklošičeva cesta 24

1507 Ljubljana

  • 01 307 73 00
  • gp@zzzs.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Odgovorno poslovanje

Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:

  • intelektualne lastnine;
  • avtorske in sorodnih pravic;
  • požarne varnosti;
  • varstva osebnih podatkov;
  • javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ

Ministrstvo za pravosodje

Župančičeva ulica 3

1000 Ljubljana

  • 01 369 53 42
  • gp.mp@gov.si

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

  • 01 369 59 00
  • gp.mk@gov.si

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Kotnikova ulica 5

1000 Ljubljana

  • 01 400 33 11
  • gp.mgds@gov.si

Ministrstvo za obrambo

Vojkova cesta 55

1000 Ljubljana

  • 01 471 22 11
  • glavna.pisarna@mors.si

Pogoji

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Status in registracija kmetijskega gospodarstva

Pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.

Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

  • pravna oseba,
  • samostojni podjetnik posameznik,
  • kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
  • kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
  • kmetijsko gospodarstvo – planina.

Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.

Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.

V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:

  • morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
  • uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
  • so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih,
  • imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče,
  • tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.

Vlogo za pridobitev statusa kmeta se vloži na upravno enoto, na območju katere leži večji del kmetijskega zemljišča, ki ga posameznik uporablja. Gospodarska družba mora izvesti vpis v Poslovni register Slovenije. Oseba s statusom kmeta je obdavčena s katastrskim dohodkov, medtem ko je gospodarska družba z davkom na dobiček.

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Vpis v register pridelovalcev grozdja in vina

V register se lahko vpiše fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.

Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca upravni enoti, ki mora vsebovati podatke o pridelovalcu in podatke o vinogradu (če ga obdelujejo).

Postopek za vpis v register uvede tudi upravna enota po uradni dolžnosti, če na podlagi vpisa ali spremembe podatkov v registru kmetijskih gospodarstev ugotovi, da je pridelovalec zavezanec za vpis v register.

Kot potrdilo o vpisu v register velja izpis iz registra, ki ga izda upravna enota.

Register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije.

Podrobneje

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Letno poročanje za proizvod

Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov morajo upravni enoti sporočiti pridelovalci, ki:

  • obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, ali
  • del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov tržijo.

Pridelovalci morajo najkasneje do 20. novembra prijaviti:

  • celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, vključno s pridelkom namenjenim za lastno porabo
  • izvedene ekološke postopke na pridelku.

Prav tako je potrebno prijavljati zaloge, in sicer najkasneje do 7. septembra je potrebno prijaviti zaloge vina na dan 31. julij v letu prijave.

Pridelovalec mora upravni enoti sporočiti tudi podatke o kupljenem grozdju, moštu, neustekleničenem vinu in drugih proizvodih, namenjenih donegovanju. Vloga za prijavo kupljenega pridelka mora vsebovati: obrazec za prijavo letnega pridelka, izvod spremnega dokumenta povezanega s prevozom kupljenih pridelkov ter dokument države izvoznice, če gre za uvožen pridelek.

Dokazila

Kletarska evidenco hrani pridelovalec in mora biti na voljo ob morebitnih inšpekcijskih kontrolah.

Pravne podlage

Zakon o vinu (ZVin)

Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil

Skrbnik zakonodaje

Ministrstvo za kmetijstvo

Dunajska 22

1000 Ljubljana

  • 01 478 90 00
  • gp.mkm@gov.si

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Kletarska evidenca

Pridelovalci, ki tržijo proizvode, morajo voditi kletarsko evidenco o pridelavi in prometu z moštom, vinom in drugimi proizvodi.

Iz kletarske evidence morajo biti razvidni podatki o geografskem poreklu, kakovosti in količini grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter uporabvljenih enoloških postopkih in sredstvih.

Kletarsko evidenco ni potrebno voditi pridelovalcem, ki so v register vpisani le za dejavnost pridelave grozdja ali za dejavnost storitvenega polnjenja vina.

Podatki, vpisani v kletarsko evidenco v skladu s tem členom, se morajo ujemati z vsakoletno prijavo zalog v register.

Pravne podlage

Pravilnik o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom

Zakon o vinu (ZVin)

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Ustrezna uporaba enoloških postopkov in sredstev

Mošt, vino in drugi proizvodi morajo vsebovati predpisano vsebnost snovi.

Uporabljati se sme le predpisane enološke postopke in sredstva v predpisanem obsegu. Enološki postopki in sredstva se ne smejo uporabljati tako, da vplivajo negativno na zdravje ljudi oziroma na senzorične lastnosti pridelkov.

Enološke postopke za posamezno vrsto vina oziroma proizvodov iz vina določa Pravilnik.

Pravne podlage

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu

Zakon o vinu (ZVin)

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Ocenitev proizvodov

Ocenitev drugih proizvodov iz grozdja in vina se izvaja z namenom ugotovitve ali so proizvodi primerni za promet.

Postopek ocenjevanja drugih proizvodov se začne z izpolnitvijo naročilnice.

Naročnik mora dostaviti v oceno najman jtri steklenice z volumnom najmanj 0,75 litra oziroma ekvivalentno večje število steklenic manjšega volumna tako, da skupni volumen doseže najmanj dva litra.

Ocenitev drugih proizvodov izvede na zahtevo pridelovalca ali na zahtevo pristojne inšpekcije pooblaščena organizacija. Pooblaščene organizacije v Sloveniji so:

  • Kmetijski inštitut Slovenije,
  • Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
  • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,
  • Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,
  • Andreja Brglez s.p., Analiza.

Odločba o ocenitvi se izda v roku osmih delovnih dni od prejema naročila.

Dokazila

Odločba o ocenitvi

Pravne podlage

Zakon o vinu (ZVin)

Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina

Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev

Povezave

Naročilnica za oceno mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.

Skrbnik zakonodaje

Ministrstvo za kmetijstvo

Dunajska 22

1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

  • 01 478 90 00
  • gp.mkm@gov.si

Pravne podlage

Zakon o vinu (ZVin)

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu

Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina

Vprašaj pomočnika o tej strani