Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije PDF

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Finančna uprava Republike Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije

Datum: 22. 01. 2018

DRUGA PRAVNA RAZMERJA V TRETJIH DRŽAVAH

Obveznost zavarovanja in plačila prispevkov po ZPIZ-2 in ZZVZZ

Sprejete so usmeritve za izvajanje obveznih socialnih zavarovanj po 18. in 20. členu ZPIZ -2

ter 17. in 55.a členu ZZVZZ v primerih, ko je prejemek iz drugega pravnega razmerja glede

na okoliščine povezane s tretjimi državami, ki niso članice EU.

I. Pravne podlage v RS

Na podlagi 1. odstavka 18. člena ZPIZ -2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega

drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine. Ob tem je treba

upoštevati tudi, da je obveznost zavarov anja izključena zaradi prednost i z avarovanja na

drugi podlagi v skladu s 3. odstavkom tega člena, po katerem se oseba zavaruje na podlagi

18. člena tega zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega

zakona.

Podrobnejša opredelitev drugega pravnega razmerja je podana v 2. odstavku 18. člena

ZPIZ-2, v katerem je določeno, da se kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prejšnjega

odstavka šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega

razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šte je za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine

ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

V 38. členu ZDoh -2 je opredeljen dohodek, na katerega se sklicuje 2. odstavek 18. člena

ZPIZ-2. Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posa mezni dohodek za

opravljeno delo ali storitev. Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi

dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela , in dohodek za izvedbo avtorskega ali

folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplači lo navedenih dohodkov.

Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se ne glede na 35. člen tega zakona šteje

tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z

dejavnostjo.

Za osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo delo iz 18. člena tega

zakona, vendar pri opravljanju tega dela niso zavarovane na podlagi 16. ali 18. člena tega

zakona, je predpisano obvezno zavarovanje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe

pri delu (posebni primeri zavarovanja) po drugi alineji prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2.

Navedene določbe ne izključujejo obveznosti zavarovanja niti za nerezidente RS, niti na

podlagi kraja opravljanja dela. Po do sedaj sprejetih pravilih je zavarovanje v RS izključeno le

na podlagi okoliščin, ki povezujejo prejemke iz drugega pravnega razmerja z drugo državo

članico EU, ko se na podlagi Uredbe (ES) 883/2004 določi uporaba zakonodaje druge

države članice EU.

Ožja delovna skupina za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega

zavarovanja (MDDSZ, SURS, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, FURS)

Druga pravna razmerja 2 Verzija 1.0

V skladu s peto točko 17. člena ZZVZZ so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen

zavarovane osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za

plačilo, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi z akona, ki

ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na

podlagi zakona, ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso zavarovane za poškodbo

pri delu oziroma poklicno bolezen na podlagi točk tega člena, 16. al i 18. člena tega zakona.

Za te osebe je izplačevalec prejemka, ki je plačnik davka v RS po predpisih o davčnem

postopku, dolžan vložiti prijavo v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in

plačati predpisane prispevke. Če izplačevalec prejemka ni plačnik davka po predpisih v RS,

zavarovanja ni mogoče izvesti in obveznost vložitve prijave ter plačila prispevka ne nastane.

Na podlagi 55.a člena ZZVZZ zavarovanci iz 15. člena ZZVZZ in po njih zavarovani družinski

člani iz 20. člena ZZVZZ plačujej o prispevek po stopnji 6,36 odstotka tudi od dohodkov iz

drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega

odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev,

kadar se plačilo, prejeto na p odlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja

dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi

zakona, ki ureja dohodnino. Osnova za plačevanje prispevkov od dohodkov iz drugega

pravnega razmerja je vsak posamezen prejet dohodek.

Za namene posebnosti pri obračunu prispevkov v skladu z do sedaj izdanimi pojasnili

MDDSZ in nosilcev pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ni bilo dano

pojasnilo, da je treba ločeno ugotavljati, ali je del o opravljeno v drugi državi članici EU. Po

obravnavi več primerov, v katerih so bili prispevki od merjeni po navedenih določbah, pa je

bilo ugotovljeno, da je treba izhajati iz namena zakonodaje, ki ureja obvezna socialna

zavarovanja v RS, in sicer tako, da so upoštevane okoliščine, ki utemeljujejo uporabo

slovenske zakonodaje za določeno dejansko stanje.

Če se uveljavlja kakšna posebnost (oprostitev, odbitek) v zvezi z davčno obveznostjo in če je

pri tem v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja to relevantno, se

za ta namen v postopku ugotovitve davčne obveznosti v RS ugotavlja tudi kraj opravljanja

dela.

II. Ureditev v dvostranskih sporazumih o socialni varnosti

Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo

(Uradni list RS, št. 35/00, MP, št. 10/00.), ki je začel veljati 1. aprila 2001, v 7. členu vsebuje

splošno pravilo glede kraja obveznega zavarovanja: »Za obvezno zavarovanje zaposlenih

oseb in oseb, ki opravljajo samostojno pridobitno dejavnost , veljajo pravni predpisi države

pogodbenice, na katere ozemlju se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja, če v 8. in 9.

členu tega sporazuma ni določeno drugače.« Izjeme v 8. in 9. členu sporazuma, veljajo za

napotene delavce, napotene samozaposlene osebe, mobilne delavce v zračnem, cestnem ali

železniškem prometu, zaposlene na ladjah in za javne uslužbence. Za delavca, zaposlenega

v poslovalnici ali v stalnem predstavništvu podjetja, katerega sedež je na ozemlju druge

države pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi države, na katere ozemlju je poslovalnica

ali stalno predstavništvo. Diplomatski in konzularni predstavniki so zavarovani po zakonodaji

države pošiljateljice, prav tako tudi administrativno in tehnično osebje na diplomatskih in

konzularnih predstavništvih, vendar slednje lahko pod določenimi pogoji izbere zavarovanje

po zakonodaji države sprejemnice. Po 10. členu sporazuma se lahko pristojni organi obeh

držav pogodbenic n a skupno zahtevo zaposlenega in njegovega delodajalca dogovorijo o

odstopu od določb 7. do 9. člena tega sporazuma, vendar morajo pri tem upoštevati vrsto in

okoliščine zaposlitve.

Ožja delovna skupina za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega

zavarovanja (MDDSZ, SURS, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, FURS)

Druga pravna razmerja 3 Verzija 1.0

Enake določbe kot sporazum z Makedonijo vsebujejo tudi drugi sporazumi o socialni varnosti

z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ:

 Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino

(Uradni list RS, št. 37/08, MP, št. 10/08), ki je začel veljati 1. julija 2008;

 Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Uradni

list RS, št. 30/10, MP, št. 5/10), ki je začel veljati 1. novembra 2010;

 Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju (Uradni list

RS, št. 66/11, MP, št. 9/11), ki je začel veljati 1. januarja 2012.

Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade je začel veljati

1. 1. 2001 ter je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/2000 - MP 21/2000. Ta sporazum

ureja le področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za razliko od bilateralnih

sporazumov, ki jih je Rep ublika Slovenija sklenila z evropskimi državami in ki poleg

pokojninskega in invalidskega urejajo tudi druga področja socialnega zavarovanja. V 6. členu

tega sporazuma so določena pravila o zavarovanju:

»1. Ob upoštevanju naslednjih določil tega člena:

(a) za zaposleno osebo, ki dela na ozemlju ene pogodbenice, v zvezi s tem delom velja le

zakonodaja te pogodbenice, in

(b) za samozaposleno osebo, ki stalno prebiva na ozemlju ene pogodbenice in dela za svoj

račun na ozemlju druge pogodbenice ali na ozemlj ih obeh pogodbenic, v zvezi s tem delom

velja le zakonodaja prve pogodbenice.

2. Za zaposleno osebo, za katero velja zakonodaja ene pogodbenice in ki opravlja delo na

ozemlju druge pogodbenice za istega ali sorodnega delodajalca, v zvezi s tem delom velja le

zakonodaja prve pogodbenice, kot če bi to delo opravljala na njenem ozemlju. V primeru

detašmaja ostane brez predhodne privolitve pristojnih organov obeh pogodbenic zavarovana

največ 60 mesecev.

3. Za osebo, ki je zaposlena kot član ladijske posadke, za katero bi brez tega sporazuma v

zvezi s to zaposlitvijo veljala zakonodaja obeh pogodbenic, velja le kanadska zakonodaja, če

ta oseba stalno prebiva na ozemlju Kanade, v drugih primerih pa le slovenska zakonodaja.

4. Za osebo, zaposleno v vladni službi , ki delo opravlja za to pogodbenico na ozemlju druge

pogodbenice, velja zakonodaja slednje pogodbenice le, če je ta oseba njen državljan ali

stalno prebiva na njenem ozemlju. V slednjem primeru lahko oseba, ki je državljan prve

pogodbenice, izbere, da zanjo velja le zakonodaja prve pogodbenice.

5. Pristojni organi pogodbenic lahko sporazumno spremenijo uporabo določil tega člena za

posameznika ali kategorije oseb.«

Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Québeca je začel

veljati 1. 5. 2001 ter je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/2000 – MP 21/2000. V 6. členu

tega sporazuma je določeno splošno pravilo o zavarovanju: »Če ni s tem sporazumom

drugače določeno in s pridržkom 7., 8., 9., 10. in 11. člena, velja za osebo, ki dela na ozemlju

ene pogodbenice, le zakonodaja te pogodbenice.«. V nadaljevanju so na enak način kot v

sporazumu s Kanado v 7. do 10. členu določene posebnosti za posamezne kategorije oseb

(samozaposlene, ki delajo v eni ali obeh državah, detaširane de lavce, letalsko in ladijsko

osebje in zaposlene v državni službi). V 11. členu je urejena možnost izjeme od uporabe teh

pravil, za katero se morata dogovoriti obe državi pogodbenici.

Sporazum o socialni varnosti med vlado Republike Slovenije in vlado Avs tralije (v

nadaljevanju besedila: sporazum) je začel veljati 1. 1. 2004, ter je bil objavljen v Uradnem

listu RS, št. 36/2003 - MP 9/2003. Ta sporazum ureja le področje pokojninskega in

invalidskega zavarovanja, ne vsebuje pa nobenih določb o pristojni zak onodaji za

zavarovanje, temveč ureja le priznavanje pravic za dajatve po zakonodajah držav

pogodbenic.

Ožja delovna skupina za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega

zavarovanja (MDDSZ, SURS, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, FURS)

Druga pravna razmerja 4 Verzija 1.0

Konvencija o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Argentinsko republiko je začela

veljati 1. 8. 2009, ter je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 37/08 – MP 10/08, ureja pa le

področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V 6. členu je določeno splošno pravilo o

zakonodaji, ki se uporablja za zavarovanje oseb: »Za osebe, za katere se uporablja ta

konvencija, velja samo in v celoti zakonod aja iz 2. člena te konvencije tiste pogodbenice, na

ozemlju katere se delo opravlja, razen v primerih iz naslednjega člena.«.

V 7. členu konvencije z Argentino so določena posebna pravila in izjeme od splošnega

pravila iz 6. člena konvencije:

»1. Glede na določbe 6. člena se upoštevajo ta posebna pravila in izjeme:

a) Za delavca v podjetju s sedežem na ozemlju ene pogodbenice, ki opravlja poklicna,

raziskovalna, znanstvena, tehnična, vodstvena dela ali podobne dejavnosti in je poslan na

ozemlje druge pog odbenice z namenom, da tam opravlja storitve v obdobju, ki ni daljše od

24 mesecev, še naprej velja zakonodaja matične države. V posebnih primerih se lahko to

obdobje podaljša z izrecno privolitvijo pristojnega organa druge pogodbenice.

b) Enaka ureditev velja za delavca, ki opravlja dopolnilne ali pomožne storitve za dejavnosti

iz prejšnjega odstavka, pod pogoji in ob predpostavkah, ki so podrobno navedeni v

administrativnem dogovoru za izvajanje te konvencije.

c) Enaka pravila se uporabljajo za samozapo slene osebe, ki opravljajo dejavnost na ozemlju

ene pogodbenice in se preselijo na ozemlje druge pogodbenice zaradi opravljanja te

dejavnosti.

d) Za potujoče osebje v službi družb za zračni promet, ki opravlja svojo dejavnost na

ozemljih obeh pogodbenic, velja zakonodaja tiste pogodbenice, na ozemlju katere ima

podjetje svoj glavni sedež.

e) Za osebo, zaposleno na ladji, velja zakonodaja pogodbenice, pod zastavo katere plove

ladja.

f) Za zaposleno osebo, ki opravlja dela pri natovarjanju, raztovarjanju, popravilu ladij in

storitvah varovanja v pristaniščih, velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere je

pristanišče.

g) Ne glede na določbe točke h) za uslužbence diplomatskih misi j in konzulatov ter za

njihove družinske člane, ki živijo skupaj z njimi v skupnem gospodinjstvu, veljajo določbe

Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961 in Dunajske konvencije o

konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963.

h) Za os ebje v zasebni službi članov omenjenih diplomatskih misij in konzulatov velja

zakonodaja države, ki akreditira, pod pogojem, da niso državljani sprejemne države ali da v

sprejemni državi nimajo stalnega prebivališča ter da so zavarovani po določbah o socia lni

varnosti, ki veljajo v državi, ki akreditira, ali v tretji državi.

2. Pristojna organa pogodbenic ali organi, ki jih imenujeta, se lahko v interesu posameznih

oseb ali kategorij oseb sporazumejo o določitvi drugih izjem ali o spremembi tistih, ki jih

predvidevajo prejšnje točke.«

V 4. členu Administrativnega dogovora je podrobneje določen način izvajanja napotitev za

delavce in samozaposlene. Po poteku obdobja napotitve in če pred potekom ni bilo

zaprošeno za podaljšanje, se za delavca ali samozaposle no osebo samodejno začne

uporabljati zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere nadaljuje opravljanje svojega dela.

III. Pravila za zavarovanje po 18. členu ZPIZ -2 ter 17. in 55.a členu ZZVZZ za delo

v tretjih državah, ne glede na to, ali je z njimi sklenjen s porazum in ali ta

sporazum ureja pristojnost za zavarovanje

Na podlagi sklenjenih sporazumov, ki urejajo tudi uporabo zakonodaje za zavarovanje, je

treba upoštevati pravila, ki jih ti sporazumi določajo. Uporaba zakonodaje se določa

Ožja delovna skupina za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega

zavarovanja (MDDSZ, SURS, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, FURS)

Druga pravna razmerja 5 Verzija 1.0

predvsem na podlagi splošnega načela, ker druga pravna razmerja niso zajeta med

posebnimi pravili in izjemami. Ob tem se opiramo na širše tolmačenje pojma »delo«, ki se ne

nanaša le na delovna razmerja, temveč na vsa odvisna pravna razmerja, tudi na drugo

pogodbeno delo oziroma na dohodke iz drugih pravnih razmerij.

Vendar bi osebe, ki delajo v tistih tretjih državah, s katerimi ni sklenjen sporazum, z

neenakim izvajanjem postavili v bistveno slabši položaj, če ne bi upoštevali kraja dela (ker

obveznost zavarovanja ni izrecno urejena s sporazumom) in bi v vseh takih primerih

zahtevali zavarovanje in plačilo prispevkov v RS. Zato veljajo za oboje enaka pravila.

Obenem je treba zagotoviti, da zgolj zaradi izkazanega kraja opravljanja dela oseba ne

ostane brez zavarovanja, če veljavne določbe lahko pokrijejo določen a dejanska stanja ,

osebo pa na RS veže več pomembnih okoliščin (prebivališče in sedež izplačevalca).

Sprejeta so naslednja pravila:

1. Prispevki po 18. členu ZPIZ-2 SE plačujejo

a) za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo opravljeno v RS in je izplačevalec iz tretje

države,

b) za osebe, ki prebivajo v tretji državi, če je delo opravljeno v RS in je izplačevalec v

RS,

c) za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo opravljeno v tretji državi in je izplačevalec v

RS, pri tem pa ni izkazano plačilo prispevkov za pravnemu razmerju ustrezna

socialna zavarovanja v državi, v kateri je bilo delo opravljeno

2. Prispevki po 18. členu ZPIZ-2 se NE plačujejo

a) za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo opravljeno v tretji državi in je izplačevalec iz

tretje države,

b) za osebe, ki prebivajo v tretji državi, če je delo opravljeno v tretji državi in je

izplačevalec v RS.

c) za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo opravljeno v tretji državi in je izplačevalec v

RS, pri tem pa je izkazano plačilo prispevkov za pravnemu razmerju ustrezna

socialna zavarovanja v državi, v kateri je bilo delo opravljeno.

Kadar se ne plačujejo prispevki po 18. členu ZPIZ -2, se prav tako ne plačujejo niti prispevki

po drugi alineji prvega ostavka 20. člena ZPIZ-2.

3. Prispevki po 17. in 55.a členu ZZVZZ se plačujejo za osebe, ki so vključene v obvezno

zdravstveno zavarovanje v RS, če je delo opravljeno v tretji državi in je izplačevalec v

RS, pri tem pa ni izkazano plačilo prispevkov za pravnemu razmerju ustrezna socialna

zavarovanja v državi, v kateri je bilo delo opravljeno.

4. Prispevki po 55.a členu ZZVZZ se plačujejo za osebe, ki so vključene v obvezno

zdravstveno zavarovanje v RS, če je delo opravljeno v RS in je izplačevalec iz tretje

države.

Ta pravila se uporabljajo ne glede na status, ki ga ima oseba v RS.

Ožja delovna skupina za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega

zavarovanja (MDDSZ, SURS, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, FURS)

Druga pravna razmerja 6 Verzija 1.0

IV. Izvedba posameznih pravil pri pobiranju prispevkov in davkov in d okazila v

primeru izvzema iz zavarovanja po 18. členu ZPIZ -2 ter 17. in 55. a členu

ZZVZZ

V zvezi s primeri, v katerih zavarovanje v RS ni obvezno, je treba opredeliti tudi ustrezno

dokazovanje dejanskega stanja, iz katerega izhaja, da se v RS prispevki ne plačajo. Zavzeto

je stališče, da je dokazilo verodostojen dokument nosilca zavarovanja, iz katerega izhaja, da

je bilo zavarovanje vzpostavljeno v državi opravljanja dela in da posledično RS ni pristojna

za obvezno zavarovanje, na tej podlagi pa se v RS prispevki ne obračunajo.

V posameznih primerih pa je glede na presojo predloženih dokazil mogoče dejstvo, da se

delo opravlja v drugi državi, dokazovati tudi z drugimi okoliščinami, saj so pravila v

posameznih državah različna in ni nujno, da bo tam oseba vključena v ista obvezna socialna

zavarovanja, kot bi bila v RS.

1(a):

Prispevki po 18. členu ZPIZ -2 SE plačujejo za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo

opravljeno v RS in je izplačevalec iz tretje države.

Glede na teritorialno veljavnost zakonodaje RS in o b upoštevanju pravil iz sklenjenih

mednarodnih sporazumov o zavarovanju v državi opravljanja dela ter ob analogni uporabi

teh pravil za enaka pravna razmerja v državah, s katerimi ni sklenjen sporazum, se

zavarovanje v RS vzpostavi tudi, če je pogodba, na podlagi katere se delo opravlja,

sklenjena po pravu druge države.

Prispevki po 55.a členu ZZVZZ SE plačujejo, če so te osebe vključene v obvezno

zdravstveno zavarovanje v RS.

1(b):

Prispevki po 18. členu ZPIZ -2 SE plačujejo za osebe, ki prebivajo v tretji državi, če je

delo opravljeno v RS in je izplačevalec v RS.

Enako kot v točki 1(a) velja pravilo o obveznem zavarovanju v RS, saj prebivališče osebe v

tujini ni okoliščina, ki bi lahko izključila veljavnost zakonodaje v RS, če se delo opravi v RS.

Prispevki po 17. in 55.a členu ZZVZZ se NE plačujejo, ker oseba, ki prebiva v tretji državi,

praviloma ni zavarovanec po ZZVZZ.

1(c):

Prispevki po 18. členu ZPIZ -2 SE plačujejo za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo

opravljeno v tretji državi in je izplačevalec v RS, pri tem pa ni izkazano plačilo

prispevkov za pravnemu razmerju ustrezna socialna zavarovanja v državi, v kateri je

bilo delo opravljeno.

Namen predpisov o obveznem zavarovanju je zagotavljanje socialne varnosti osebam, ki so

povezane z državo, ki ta zavarovanja ureja. Zato zgolj z upoštevanjem kraja opravljanja dela

ni mogoče izključiti zavarovanja v RS, če tako zavarovanje ni osebi ni zago tovljeno v državi

opravljanja dela, oseba pa prebiva v RS in je tudi sedež izplačevalca v RS. V teh primerih

velja pravilo, da se kraj sedeža izplačevalca šteje tudi kot kraj opravljanja dela.

Prispevki po 17. in 55.a členu ZZVZZ SE plačujejo za te osebe pod pogojem, da so

vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje v RS.

2(a):

Ožja delovna skupina za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega

zavarovanja (MDDSZ, SURS, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, FURS)

Druga pravna razmerja 7 Verzija 1.0

Prispevki po 18. členu ZPIZ -2 se NE plačujejo za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo

opravljeno v tretji državi in je izplačevalec iz tretje države.

Opravljanje dela v tretji državi je treba izkazati s pogodbo o delu, poleg tega pa mora oseba

predložiti tudi dokazilo, da je bila na podlagi tega dela vključena v pravnemu razmerju

ustrezna socialna zavarovanja v državi, v kateri je bilo delo opravljeno.

2(b):

Prispevki po 18. členu ZPIZ -2 se NE plačujejo za osebe, ki prebivajo v tretji državi, če

je delo opravljeno v tretji državi in je izplačevalec v RS.

Opravljanje dela v tretji državi se izkaže s pogodbo o delu, iz davčnih evidenc pa je razvidno

tudi, da oseba praviloma ni davčni rezident RS. V teh primerih se n e zahteva dokazilo

vključenosti osebe v pravnemu razmerju ustrezna socialna zavarovanja v državi, v kateri je

bilo delo opravljeno.

2(c):

Prispevki po 18. členu ZPIZ-2 se NE plačujejo za osebe, ki prebivajo v RS, če je delo

opravljeno v tretji državi in je izplačevalec v RS, pri tem pa je izkazano plačilo

prispevkov za pravnemu razmerju ustrezna socialna zavarovanja v državi, v

kateri je bilo delo opravljeno.

Izvzem iz zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2 se dokazuje na podlagi potrdila

pristojnega nosilca obveznega zavarovanja v državi, v kateri je bilo delo opravljeno.

V. Obračunavanje prispevkov in davkov

V tem gradivu so postavljena nova pravila glede izvzema od obveznosti plačila prispevkov iz

drugih pravnih razmerij po 18. in 20. členu ZPIZ-2 ter 17. in 55.a členu ZZVZZ, v primerih, ko

je prejemek iz drugega pravnega razmerja glede na okoliščine povezan s tretjimi državami, ki

niso članice EU. Gre za prispevke, ki se pobirajo na podlagi REK obrazcev (v primeru

izplačevalcev iz RS) ali na podlagi napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz

tujine (tuji izplačevalci).

V primeru, ko gre v skladu s pravili v tem gradivu za izvzem iz zavarovanja v RS v primeru

drugega pravnega razmerja v tretjih državah in se torej v prispevki RS ne plačajo, se v iREK

obrazcu ter v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz tuj ine, označi polje

A025 Za osebo se glede plačila prispevkov uporablja zakonodaja druge države članice EU .

Ob naslednji prilagoditvi teh obrazcev pa bo način izpolnjevanja podatkov v teh primerih tudi

izrecno določen z navodili k tem obrazcem (z novelo prav ilnikov, s katerimi so ti obrazci

določeni).

VI. Pričetek uporabe pravil

Pravila, opredeljena v tem gradivu, se uporabljajo od 1. januarja 2018 dalje.

Za primere, ko se uporabi slovenska zakonodaja in mora oseba vložiti obrazec M -12 (točka

2), se vložitev tega obrazca zahteva od 1.1.2018 dalje, oseba pa ga lahko vloži tudi za

obdobje pred 1.1.2018. V tem primeru se osebi odmerijo prispevki za nazaj in brez zamudnih

obresti.

Ožja delovna skupina za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega

zavarovanja (MDDSZ, SURS, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, FURS)

Druga pravna razmerja 8 Verzija 1.0

V imenu vseh članov ožje delovne skupine

Irena Štrumbelj Trontelj

Vodja ožje delovne skupine