guidelines SL.DOC PDF

Evropska komisija, B-1049 Bruselj - Belgija. Telefon: (32-2) 299 11 11.

Informativni dokument o uporabi členov 220(2)(b) in 239 Carinskega zakonika

Skupnosti

1. UPORABA ČLENA 220(2)(B) CARINSKEGA ZAKONIKA SKUPNOSTI..................................... 4

1.1. Napaka carinskih organov samih. ........................................................................................... .. 4

1.1.1. Na čela....................................................................................................................... 4

1.1.2. Primeri. ................................................................................................................ ..... 5

1.2. Izsledljivost napake...................................................................................................... ............. 7

1.2.1. Na čela....................................................................................................................... 7

1.2.2. Narava napake. ......................................................................................................... 8

1.2.3. Strokovne izkušnje izvajalca. ................................................................................. 10

1.2.4. Vestnost izvajalca................................................................................................... 10

1.2.5. Primeri v zvezi z izsledljivostjo napak .................... Error! Bookmark not defined.

1.2.2.1. Napake pri tarifah v nacionalni uporabi. ............................................. 11

1.2.2.2. Napake pri tarifni uvrstitvi od vzpostavitve zavezujo čih

tarifnih podatkov. ................................................................................ 11

1.2.2.3. Primer nepravilnih preferen čnih potrdil. ............................................. 12

1.2.2.4. Ekonomski položaj zadevne osebe...................................................... 14

1.3. Dolo čbe, ki se nanašajo na carinsko deklaracijo..................................................................... 15

1.4. Dobra vera izvajalca...................................................................................................... .......... 15

2. UPORABA ČLENA 239 CARINSKEGA ZAKONIKA SKUPNOSTI............................................. 16

2.1. Pojem posebnih okoliš čin. ...................................................................................................... 16

2.1.1. Na čela..................................................................................................................... 16

2.1.2. Primeri posebnih okoliš čin. .................................................................................... 17

2.2. Odsotnost prevare in o čitne malomarnosti.............................................................................. 20

2.2.1. Na čela..................................................................................................................... 20

2.2.2. Primeri ................................................................................................................. ... 21

2.3. Primeri iz sektorjev, kjer so se sprejele številne odlo čitve...................................................... 21

2.3.1. Tranzit................................................................................................................. .... 21

2.3.2. Neizpolnjevanje obveznosti pristojnih oblasti........................................................ 24

2.3.2.1. Primeri neizpolnjevanja obveznosti. ................................................... 25

2.3.2.2. Primeri nepriznavanja neizpolnjevanja obveznosti. ............................ 28

2

Uvod

Na podlagi člena 220(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 (v

nadaljevanju Carinski zakonik Skupnosti) uvoz ne ali izvozne dajatve niso naknadno

vknjižene, če pristojni carinski organi naredijo ak tivno napako, ki je carinski dolžnik, ki

je deloval v dobri veri in spoštoval vse dolo čbe veljavnih predpisov glede carinske

deklaracije (odločba REC), ni mogel razumno odkriti.

Na podlagi člena 239 Carinskega zakonika Skupnosti se povra čilo ali odpust uvoznih ali

izvoznih dajatev lahko izvede v posebnih okoliš činah, ko izvajalcu ne moremo pripisati

ne prevare ne očitne malomarnosti (uporaba načela pravičnosti) (odločba REM).

Možnost, da se naknadna vknjižba dajatev ali njihov odpust/povra čilo ne izvede zaradi

razloga pravičnost, obstaja že ve č kot 20 let in je bila predmet številnih odlo čb Komisije

in precejšnjega dela sodne prakse Sodiš ča Evropskih skupnosti ter nedavno Sodiš ča prve

stopnje ES.

V okviru razprav o spremembi Uredbe Ko misije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993

(v nadaljevanju „izvedbene dolo čbe Carinskega zakonika Skupnosti“ ali „IDZ“) glede

upravljanja postopkov REM/REC (dokumen t TAXUD/4829/2002) in za lažjo enotno

uporabo pravil glede neizvajanja vknjižbe, odpusta ali povra čila dajatev v Skupnosti je

treba določiti načela REM/REC, ki so inspirirala pos topke v zadnjih letih, in sicer tako

odločbe Komisije kot sodno prakso Skupnosti. To je predmet tega dokumenta. To je šele

prvi osnutek, ki bo seveda še dopolnjen in natančneje oblikovan.

To besedilo predstavlja le sedanje stanje sodne prakse Sodiš ča in Sodiš ča prve stopnje

Evropskih skupnosti ter vse najpomembnejše odlo čbe Komisije. Ne govori o razli čnih

pristopih v posameznih odlo čbah, ampak navede predvsem merila za odlo čanje.

Posamezne odlo čitve navadno upoštevajo ve č meril (pozitivna in/ali negativna) in tako

odražajo celovito oceno, prilagojeno posameznemu primeru. Besedilo se tako nanaša na

sodbe sodnikov Skupnosti in na odlo čbe Komisije, v katerih so se razvila omenjena

merila. Treba je torej poznati tudi kontekst teh sodb in odlo čb. Seveda to besedilo ne bo

dokončno dolo čeno in se bo prihodnje razvijalo, da bi upoštevalo nove prakse, nova

pravila, nove sodbe sodnikov Skupnosti ali samo razvoj poslovne prakse v gospodarskih

okoljih.

Ta dokument temelji na sodni praksi Sodiš ča Evropskih skupnosti in Sodiš ča prve

stopnje ES ter na najbolj pomembnih odlo čbah, ki jih je v preteklosti sprejela Komisija.

Vendar ne povzema vseh odločb Komisije. Izvzete so bile:

vse odločbe o zadevah, naslovljenih na Komisijo pred letom 1990, saj odlo čbe pred tem

letom večinoma niso več veljavne;

odločbe o vidikih carinske zakonodaje, ki so bili od takrat revidirani ali so bili samo

začasnega pomena. To so številne odlo čbe o delovanju carinskih postopkov z

ekonomskim učinkom, preden so bili revidirani leta 2001. Enako velja npr. za odlo čbe o

zadevah, ki jih danes zajemajo IDZ (npr. členi 900 do 904) ali odlo čbe samo za časnega

pomena kot na primer odlo čbe, povezane s težavami prenosa harmoniziranega sistema v

kombinirano nomenklaturo konec 80 let;

odločbe, ki sta jih kasneje razveljavila Komisija ali sodnik Skupnosti;

3

odločbe preveč posebne narave zaradi malo podatkov o merilih pri odločanju.

To besedilo ni pravni instrume nt. Namenjeno je jedrnatemu obveš čanju držav članic o

načinu uporabe v nekaterih prejšnjih zadevah členov 220(2)(b) in 239 Carinskega

zakonika za zagotovitev enotne uporabe teh določb.

Navedbe prejšnjih odločb Komisije REM ali REC so v sprotnih opombah. Z enim ali ve č

primeri ilustrirajo merila iz besedila osnutka sporo čila. Vendar seznam teh primerov ni

izčrpen. Vendar pa sodna praksa Skupnosti v časih razvije povezave med merili za

preučevanje zadev REC in zadev REM (kot npr. glede meril za izsledljivost napak v

primerih REC in očitne malomarnosti v zadevah REM), se lahko zgodi, da odlo čbe REM

služijo kot primer za ilustracijo nekaterih meril iz REC dela projekta.

4

Informativni dokument o uporabi členov 220(2)(b) in 239 Carinskega

zakonika Skupnosti

1. UPRABA ČLENA 220(2)(B) CARINSKEGA ZAKONIKA SKUPNOSTI

Člen 220(2)(b) je namenjen zaš čiti legitimnih pri čakovanj carinskega dolžnika

glede utemeljenosti vseh podatkov, na katerih temelji odlo čba za povra čilo ali

nepovračilo dajatev (1).

(1) Sodba z dne 27.6.1991, „Mecanarte“, C-348/89, točka 19.

V skladu s tem členom se uvozne ali izvozne dajatve ne vknjižijo naknadno, če so

izpolnjeni vsi štirje pogoji:

• vknjižbe ni bilo zaradi napake carinskih organov samih;

• carinski dolžnik te napake ni mogel razumno odkriti;

• carinski dolžnik je glede carinske deklaracije upošteval vse dolo čbe iz veljavnih

predpisov;

• carinski dolžnik je deloval v dobri veri.

Odkar ga je Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 2700/2000 spremenila,

vsebuje člen 220(2)(b) ( 2) Zakonika še dodatne podatke o izdaji nepravilnih

certifikatov, ko se preferencialni stat us blaga ugotovi na podlagi upravnega

sodelovanja, v katerega so vklju čeni organi tretje države. Ta vidik je razložen v

točki 1.2.5.3.

(2) UL L 311 z dne 12.12.2000, str. 17.

1.1. Napaka carinskih organov samih

1.1.1. Načela

Carinski organi so med drugim zadolženi za izva janje carinskih predpisov ( člen

4(3) Carinskega zakonika Skupnosti).

5

Vsak organ, ki v okviru svojih pristojnosti priskrbi podatke, pomembne za izterjavo

dajatev, in s tem povzro či legitimna pri čakovanja carinskega dolžnika, je treba

obravnavati kot carinski organ v smislu člena 220(2)(b) Zakonika (3) . Ta organ je

lahko organ države članice ali organ tretje države (p rimer pristojnih oblasti tretjih

držav, ki izdajo potrdila o poreklu, potrdila, ki omogo čajo prosti pretok blaga v

Skupnosti ali potrdila o pristnosti) (4) .

(3) Zgoraj navedena sodba „Mecanarte“, točka 22.

(4) Sodba z dne 14.5.1996, „Faroe Seafood“,C-153/94 in C-204/94, točka 90.

Napako mora izhajati iz aktivnega delovanja carinskih organov samih in je takšna

napaka, ki zbudi legitimna pričakovanja carinskega dolžnika (5).

(5) Zgoraj navedena sodba „Mecanarte“, to čka 23, in sodba z dne 14.11.2002

„Illumitronica“, C-251/00, točka 42.

Vendar se v časih tudi z dolo čenim „pasivnim“ delovanjem povzro či napaka v

smislu člena 220(2)(b) Carinskega zakonika Skupnosti. Gre za zadeve, ko carinski

organi za številne uvoze in v dolgem časovnem obdobju niso imeli nobenih

ugovorov pri tarifni uvrstitvi blaga ( 6), čeprav je primerjava med prijavljeno tarifno

številko in natan čnim opisom blaga v skladu z oznaka mi iz nomenklature razkrila

napačno tarifno uvrstitev (7).

(6) Izraze „dolgo časovno obdobje“, „številni“ in „ugovori“ je treba dolo čiti za vsak

primer posebej.

(7) Sodba z dne 1.4.1993, „Hewlett-Packard“, C-250/91, točka 21.

1.1.2. Primeri

A) Naslednje napake se obravnava kot napake carinskih organov v smislu člena

220(2)(b) Zakonika:

• napake zaradi napa čne razlage ali neustrezne uporabe veljavnih zakonodajnih

pravil (8). Te napake se lahko pojavijo v različnih fazah:

(8) Zgoraj navedena sodba „Mecanarte“, to čka 20; sodba z dne 26.6.1990, „Deutsche

Fernsprecher GmbH“, C-64/89; sodba z dne 12.12.1996, „Foods Import Srl“, C-38/95;

sodba z dne 12.12.1996, „Olasagasti“, C-47/95 v C-50/95, C-60/95, C-81/95, C-92/95

in C-148/9; sodba z dne 19.oktobra 2000, „Hans Sommer GmbH“, C-15/99.

– v času pregleda dokumentov:

– * sprejetje deklaracije brez predloženega dokumenta (dovoljenje,

potrdilo itd.) (9), ki ga zahtevajo predpisi Skupnosti;

(9) REC 3/91, REC 2/94, REC 6/97, REC 10/99, REC 1/00, REC 4/00, REC 4/01

– * sprejetje globalnih potrdil o porekl u, kjer predpisi tega ne dovolijo

(10);

(10) REC 5/92

– * sprejetje deklaracije ne da bi bili izpolnjeni pogoji za oprostitev

dajatev, določeni v predpisih (11);

6

(11) REC 1/97

– * odobritev preferencialne tarifne obravnave, čeprav pogoji za to

obravnavo še niso bili določeni v predpisih Skupnosti (12);

(12) REC 8/93

– * odobritev preferencialne tarifne obravnave, čeprav da organi

oblasti države upravi čenke Komisiji še niso sporo čili imen in naslovov

pristojnih organov za izdajo potrdil in uporabljenih vzorcev odtisov

žiga, ko je bilo to sporo čilo eden od nujnih pogojev za izvajanje

preferencialnega ukrepa (13);

(13) REC 4/94 – 7/94

– * carinski urad na deklaraciji popravi stopnjo dajatve, ne da bi o tem

obvestil zadevno osebo ali njenega predstavnika, a je ta popravek

napačen (14);

14 REC 2/98, REC 10/99

– med fizičnim preverjanjem blaga v carinskem uradu ali v podjetju (15);

(15) REM 4/92, REC 6/96, REC 3/97, REC 4/97, REC 9/01

– med naknadnim preverjanjem (16) ali revizijo podjetja (17);

(16) REC 1/91, REC 17/98, REC 1/00

(17) Zgoraj navedena sodba „Hans Sommer GmbH“, REC 3/92.

– pri izmenjavi pisem med pristojnimi organi in carinskim dolžnikom, ko se

pristojni organ odloči glede izvajanja veljavnih predpisov (18);

(18) REM 6/96, REC 11/98, REC 15/98

– ko dokumente izdajo pristojni organi tretjih držav (19);

(19) REC 11/99

• objava nacionalnih tarif, ki vsebujejo napačne podatke (20);

(20) Sodba z dne 12.7.1989, „Bi nder“, 161/88 in sodba „Behn“, C-80/89, REC 2/91,

REC 5/91, REC 7/93, REC 11/98, REC 4/95, REC 4/00, REC 4/01.

• objava nacionalnih navodil z napačnimi podatki (21);

(21) REC 3/90

• objava besedila zakonodaje v Uradnem listu Evropske unije, ki vsebuje napako v

eni od jezikovnih različic (22);

(22) REC 1/94, REM 1/94

7

• carinski organi v dolgem časovnem obdobju nimajo nobenih ugovorov zaradi

številnih napa čnih carinskih deklaracij ( 23), zlasti ko je bilo iz podatkov na

deklaracijah jasno razvidno, da le-te niso pravilne (24);

(23) Izraze „dolgo časovno obdobje“, „številni“ in „ugovori“ je treba dolo čiti za vsak

primer posebej.

(24) Zgoraj navedena sodba „Hewlett-P ackard“; REC 10/96, REC 5/98, REC 11/98,

REC 15/98, REC 3/99, REC 1/00, REC 7/00, REC 3/01.

• ko je preferencialni status nekega blaga vzpostavljen na podlagi upravnega

sodelovanja, v katerega so vklju čeni organi tretje države. Tudi če je izvoznik z

nepravilno predstavitvijo dejstev zavedel omenjene organe, so le-ti vseeno

naredili napako, če so vedeli ali bi razumno morali vedeti, da blago ne izpolnjuje

pogojev, potrebnih za preferencialno obravnavo (25).

(25) Člen 220(2)(b), drugi in tretji pododstave k; glej tudi zgoraj navedeno sodbo

„Faroe Seafood“.

B) Naslednjih napak se ne obravnava kot napake carinskih organov v smislu člena

220(2)(b) Zakonika:

• organi dolo čene države članice dajo napa čne podatke, ki niso zavezujo či za

pristojni organ države, kjer so dajatve vknjižene (26);

(26) Zgoraj navedena sodba „Hewlett-Packard“, točka 16; REC 4/96

• ustno posredovani – tudi po telefonu – napa čni podatki, ki ne zavezujejo

pristojnega organa (27);

(27) REM 13/92, REC 4/00

• napake, ki niso vplivale na povra čilo zadevnih dajatev, kot na primer domnevne

napake, ki jih naredijo nacionalni orga ni pri upravljanju tarifne kvote, ko blago

do navedene kvote ni upravičeno, ker zanjo ne izpolnjuje pogojev (28);

(28) REC 06/91

• sprejetje napa čnih carinskih deklaracij brez ugovora ( 29), razen, če ta zadeva

številne carinske deklaracije v dolgem časovnem obdobju in zlasti, če je bilo iz

podatkov na omenjenih deklaracijah jasno razvidno, da slednje niso pravilne (30);

(29) REC 4/96, REM 9/95

(30) Zgoraj navedena s odba „Hewlett-Packard“, to čka 19, REC 2/93 , REC 5/98 , REC

17/98, REM 34/99

• organi tretje države izdajo nepravilno pot rdilo, ko se preferencialni status blaga

vzpostavi na podlagi upravnega sodelovanja, v katerega so vklju čeni organi tretje

države, ko naj bi slednje zavedel izvoz nik z nepravilno predstavitvijo dejstev

zavedel omenjene organe (31).

(31) Člen 220(2)(b), tretji pododstavek; glej tudi zgoraj navedeno sodbo „Faroe

Seafood“.

8

1.2. Izsledljivost napake

1.2.1. Načela

Da bi ugotovili, ali bi lahko carinski dolžn ik, ki je deloval v dobri veri, napako

carinskih organov razmeroma lahko odkril, je treba upoštevati naravo napake same,

strokovne izkušnje carinskega dolžnika in vest nost, ki jo je pokazal. Zato je treba

posamezno preu čiti vse okoliš čine primera ( 32). Dejstvo, da so carinski organi

naredili napako, ni zadosten dokaz, da te napake ne bi mogel razmeroma lahko

odkriti izvajalec.

(32) Zgoraj navedena sodba „D eutsche Fernsprecher GmbH“, to čka 18 in naslednje

točke.

1.2.2. Narava napake

Glede narave napake je treba vedno preveriti, ali so zadevni predpisi zapleteni ( 33)

ali dovolj preprosti, da če dejstva preu čimo, napako zlahka odkrijemo. Predpisi se

štejejo za kompleksne v naslednjih primerih:

(33) Zgoraj navedene s odbe „Hewlett-Packard“ to čka 23, „Faroe Seafood“, to čka 100,

„Illumitrónica“, točka 56 in „Deutsche Fernsprecher GmbH“, točka 20.

• ko lahko uporabljena terminologija povzro či nejasnosti ali ni jasna glede cilja

zadevnih predpisov (34),

(34) Zgoraj navedena s odba „Foods Import Srl“, to čka 30; REC 15/98 , REC 17/98 ,

REC 3/99, REC 6/00.

• ko sprememba pravil ni očitna in so pristojni organi sami potrebovali nekaj časa,

da so uvedbo spremembe ugotovili (35),

(35) Zgoraj navedena sodba „Foods Import Srl“, točka 30 in 31; REM 12/01.

• ko so bili predpisi po spornih dejanjih zaradi svoje nejasnosti spremenjeni (36),

(36) REC 1/97

9

• ko so imeli pristojni organi držav članic razli čne ali nasprotujo če si razlage

predpisov, ki so zahtevale razprave v pristojnih forumih na ravni Skupnosti ali na

nacionalni ravni ( 37), ali povzro čile sprejetje uredbe o tarifni uvrstitvi ( 38) ali pa

pripeljale do sodbe Sodiš ča Evropskih skupnosti ali Sodiš ča prve stopnje

Evropskih skupnosti glede tarifne uvrstitve določenega blaga (39),

(37) REC 2/94, REC 1/95, REC 4/97, REC 5/97, REC 6/97

(38) REC 1/90

(39) REC 3/93, REC 1/01

• so carinski organi svojo napako ponovili (40),

(40) Zgoraj navedena s odba „Foods Import Srl“, to čka 30, in zgoraj navedena sodba

„Illumitrónica“, to čka 56; REC 1/93, REC 11/98, RE C 15/98, REC 11/99, REC 1/00,

REC 3/01..

• V naslednjih primerih se zadevni predpisi ne štejejo za zapletene:

• napaka carinskih organov bi se lahko odkrila že s samim branjem besedil,

objavljenih v Uradnem listu Evropske unije (41);

• (41) Glej to čko 1.2.5.1 spodaj glede napa k v nacionalnih tarifah; blago bi se zlahka pravilno

uvrstilo, če bi se upoštevala običajna pravila tarifne uvrstitve (42).

(42) REC 1/91

Treba je spomniti, da se v skladu s sodno prakso Skupnosti narava napake dolo či

predvsem glede na to, (43) kako dolgo so organi pri napaki vztrajali.(44)

(43) Zgoraj navedena sodba „Deutsche Fernsprecher GmbH“, točka 21.

(44) Sodba z dne 10.5.2001 „Kaufring“, T-186/97, T-187/97, T-190/97 do T-192/97, T-

210/97, T-211/97, T-216/97 do T-218/97, T-279/97, T-280/97, T-293/97 in T-

147/99, točka 282.

10

1.2.3. Strokovne izkušnje izvajalca.

Glede poklicnih izkušenj izvajalca je treba ugotoviti, ali gre za profesionalnega

gospodarskega subjekta, ki se ukvarja pre dvsem z uvozom in izvozom, in ali že ima

izkušnje z blagovno menjavo zadevnega blaga, predvsem ali v preteklosti že izvajal

dejavnosti, za katere so bile dajatve izra čunane pravilno. Tako se lahko za

neizkušene izvajalce štejejo:

• posamezniki,

• zelo majhna podjetja (45),

(45) REM 12/01. V tem primeru je bila zade vna stranka „najmanjše podjetje“, ki je

vključevalo eno osebo. Treba je omeniti, da priporo čilo Komisije z dne 6. maja 2003

(UL L 124) pri dolo čitvi te kategorije izvajalca govori o številu zaposlenih, manjšem

od deset.

• izvajalci, ki uvažajo prvič (46),

(46) REC 3/90

• izvajalci, ki so že uvažali, vendar prvi č uporabljajo nove postopke (npr. postopek

v posebne namene) (47),

(47) REC 15/98

• izvajalci, ki so že izvajali enake ali podobne dejavnosti v preteklosti, a za katere

dajatve nikoli niso bile pravilno izra čunane, in jih carinski organi nikoli niso

opozorili, da dejavnosti, ki jih izvajajo, niso pravilne (48).

(48) REM 6/99

Za izkušene izvajalce se štejejo:

• strokovnjaki za carinjenje in mednarodno trgovino (49),

(49) REC 8/91, REC 7/00

• imetniki dovoljenj za poenostavljeni postope k carinjenja (ali tranzita), imetniki

dovoljenj za carinske postopke z ekonomskim u činkom in imetniki dovoljenj za

postopke v posebne namene, pod pogojem, da ta dovoljenja pomenijo, da njihovi

imetniki že imajo določene poklicne izkušnje na carinskem področju (50),

(50) REM 9/90, REM 14/93, REM 18/00, REM 9/01

• izvajalci, ki so v preteklosti že ve čkrat izvedli istovrstne uvozne posle, za katere

so se dajatve izračunale pravilno (51).

(51) REC 4/00, REC 4/01

1.2.4. Vestnost izvajalca

Na splošno morajo izvajalci preveriti predpise (zlasti tiste objavljene v Uradnem

listu Evropske unije, glej na primer naslednjo to čko 1.2.5.1.), ki veljajo za posle, ki

jih izvajajo, ter katere dajatve je treba pla čati (52). Tako mora izvajalec preveriti, če

11

obstaja objavljena zakonodaja Skupnosti, ki dolo ča izvedbene pogoje in merila, ki

jih je treba izpolniti za preferencialno tarifno obravnavo ( 53), ali ugotoviti, če je za

zadevno blago treba plačati protidampinško dajatev (54).

(52) Zgoraj navedeni sodbi „Binder“ in „Behn“; REM 9/96, REC 4/00

(53) REC 8/93

(54) REC 8/91

Prav tako mora izvajalec, če sam dvomi o natan čnosti podatkov in navedb,

potrebnih za sestavo carinske deklaracije ali dokumentov, priloženih deklaraciji, ali

glede skladnosti dejavnosti z veljavnimi predpisi, poiskati podatke pisno in

temeljito preveriti, če so njegovi dvomi utemeljeni (55).

(55) Zgoraj navedena sodba „Deutsche Fernsprecher GmbH“, točka 21, REC 15/98

Vendar pa se šteje izvajalec za vestnega, če napaka carinskih oblasti izvira iz

dejstev, ki navadno strokovnim krogom niso znana ( 56). Na primer, ko se

preferencialno tarifno obravnavo dode li pod pogojem, da so organi države

upravičenke prej Komisiji posredovali imena in naslove organov, pristojnih za

izdajo potrdil in uporabljenih vzorcev odtis ov žigov v uporabi, se izvajalcu ne more

očitati, da ni vedel za odsotnost takšne ga obvestila in da ni odkril napake

nacionalnih organov, ki so tarifno obravnavo dodelili (57).

(56) REC 16/98

(57) REC 4 do 7/94

Prav tako zavezanost k vestnosti izvajalcev ne pomeni, da morajo primerjati

različne jezikovne razli čice, objavljene v Uradnem listu Evropske unije , da bi

preverili njihovo identičnost.

(58) REC 1/94

1.2.5. Primeri, ki se nanašajo na izsledljivost napak

1.2.2.1. Napake v nacionalnih tarifah

Napake v nacionalnih tarifah se morajo šteti kot napake carinskih organov v smislu

člena 220(2)(b) (59).

(59) REC 2/91

Vendar pa se v primeru, ko je zadevni iz vajalec izkušen, napaka mora šteti kot

izsledljiva s strani izvajalca. Tarifne dolo čbe Skupnosti so od svoje objave v

Uradnem listu Evropskih skupnosti edino materialno pravo za to podro čje, ki ga ne

sme nih če prezreti. Tarifa, ki jo priprav ijo nacionalni organi, je le priro čnik za

carinjenje in ima samo informativno vrednost. Z branjem Uradnega lista Evropske

unije, kjer so objavljene vse ustrezne dolo čbe, bi torej pozoren izvajalec moral

odkriti vse napake tarife v nacionalni rabi (60).

(60) Zgoraj navedeni sodbi „Binder“ in „Behn“. Sodba z dne 26.11.1998, „Covita

AVE“, C-370/96, REC 5/91, REC 7/93, REC 4/95, REC 4/00, REC 4/01

Vendar če nacionalni organi v nacionalni rabi uporabijo tarifo za izra čun dajatev

ali za odpust ali povra čilo dajatev pri uvoznih dejavnostih, ki so enake ali podobne

12

spornim dejavnostim, se napake carinskih organov (napa čna raba tarif in napa čno

pisno zavzetje stališ ča) lahko štejejo kot takšne, ki jih niti izkušen izvajalec ne

more izslediti.

1.2.2.2. Napake tarifne uvrstitve od vzpostavitve zavezujo čih

tarifnih podatkov

vzpostavitvi zavezujo čih tarifnih podatkov (ZTP) so slednji edina zaš čita

izvajalcev pred napakami tarifne uvrstitv e. Zato se lahko v primeru, ko so carinski

organi naredili napako v smislu člena 220(2)(b) Carinskega zakonika Skupnosti, in

je ta napaka povezana s težavami glede tarifne uvrstitve (na primer, ko se v dolgem

časovnem obdobju sprejemajo številne napa čne deklaracije, medtem ko bi iz

podatkov na omenjenih deklaracijah lahko ugot ovili, da je bila tarifna uvrstitev

nepravilna) pojavita dve situaciji:

(61) Zgoraj navedena s odba „Hewlett-Packard“, odlo čbe REC 5/98, REM 34/99, REM

5/00

• izvajalec je imel ali bi moral imeti razloge za dvom o pravilnosti omenjene

uvrstitve, če se upoštevajo njegova poklicna izkušenost in kompleksna narava

zadevne uvrstitve. V tem primeru se napaka šteje kot izsledljiva, saj izvajalec v

svojo zaščito ni preveril ZTP in ni pokazal vestnosti (62);

(62) REC 10/96, REM 12/97, REC 5/98

• izvajalec ni imel nobenega razloga za dvom o pravilnosti tarifne uvrstitve, v

kolikor je dolo čeno število bistvenih element ov podprlo njegovo uvrstitev in v

kolikor se ta uvrstitev ni zdela zaplete na. V tem primeru se torej napaka lahko

šteje kot izsledljiva, saj ne more veljati, da je izvajalec ravnal nevestno (63).

(63) Zgoraj navedena sodba „Hewlett-Packard“; REC 2/97, REC 3/97

1.2.2.3. Primer nepravilnih preferencialnih potrdil

Odkar je zgoraj navedena Uredba (ES) št. 2700/2000 spremenila člen 220(2)(b)

Carinskega zakonika Skupnosti je stanje v primeru, ko izvajalec, da bi bil

upravičen do preferencialne obravnave, predlo ži nepravilno potrdilo o poreklu ali

nepravilno potrdilo o gibanju blaga, ki ga izdajo organi tretjih držav v okviru

sistema upravnega sodelovanja, naslednje.

Pristojni organi tretje države izdajo nepravilno potrdilo; napaka je takšna, da je ni

mogoče razmeroma zlahka odkriti.

(64) Zgoraj navedena sodba „Illumitronica“

Napake ni, če je potrdilo nepravilno, ker so or gani tretje države naredili napako

zaradi izvoznikove nepravilne predstavitve dejstev.

Tudi če napaka nastane, ker je izvoznik dejstva nepravilno predstavil, velja, da

carinski dolžnik napake ne more razmeroma zlahka odkriti, če so organi, ki so

potrdilo izdali, vedeli ali bi morali ve deti, da blago ne izpolnjuje pogojev za

preferencialno obravnavo.

13

Če se šteje, da napaka ni zlahka izsledljiva, se dajatve naknadno vknjižijo le pod

pogojem, da je izvajalec ravnal v dobri veri. Za to mora dokazati, da je vestno

zagotovil, da se upoštevajo vs i pogoji za preferencialno obravnavo. Če je v

Uradnem listu Evropske unije objavljeno mnenje o utemeljenih dvomih, ali država

upravičenka dobro uporablja preferencialni dogovor, izvajalec za dejavnosti po tej

objavi ne more več trditi, da je ravnal v dobri veri.

Ta pravila se uporabijo samo, če se preferencialna obravnava dodeli na podlagi

potrdila pristojnih organov tretje države. Ne uporabljajo se torej ne za napa čna ali

ponarejena potrdila ne v primerih, ko iz voznik sam potrdi, da blago izpolnjuje

pogoje za preferencialno obravnavo (pooblaščeni izvozniki).

14

1.2.2.4. Ekonomski položaj zadevne osebe

Na splošno se ekonomski položaj zadevne osebe ( 65) (nevarnost ste čaja ali

likvidacije v primeru povra čila dajatev) ne bi smela upoštevati za namene člena

220(2)(b) Carinskega zakonika Skupnosti.

(65) REC 3/91

15

1.3. Določbe, ki se nanašajo na carinsko deklaracijo

Deklarant mora glede carinske deklaracije upoštevati vse dolo čbe iz veljavnih

predpisov.

Deklarant mora torej carinskim organom posredovati vse potrebne podatke,

določene s pravili Skupnosti in z nacionalnimi pravili in jih, po potrebi, dopolniti ali

prenesti glede na carinsko obravnavo, zah tevano za zadevno blago. Vendar se ta

obveznost omeji na podatke in dokumente, ki jih deklarant razmeroma lahko pozna

ali dobi. Iz tega sledi, da če omenjeni deklarant v dobri ve ri predloži podatke, ki so,

čeprav napačni ali nepopolni, edini, ki jih razm eroma lahko pozna ali dobi, velja, da

je bil izpolnjen pogoj skladnosti z veljavnimi predpisi o carinski deklaraciji.

(66) Sodba z dne 23.5.1989, „Top Hit“, 378/87 (kjer se je štelo, da pogoj, ki se nanaša

na carinsko deklaracijo, ni bil upoštevan) in zgoraj navedena sodba „Mecanarte“.

1.4. Dobra vera izvajalca

Izvajalec je moral ravnati v dobri veri. Povzro čitelji goljufij so torej jasno izključeni

iz določb člena 220(2)(b) Carinskega zakonika Skupnosti.

Če obstaja kakršen koli indic za goljufijo, mora izvajalec dokazati, da je deloval v

dobri veri in da ni bil vpleten v goljufijo, ko se le-ta izkaže za resnično.

16

2. UPORABA ČLENA 239 CARINSKEGA ZAKONIKA SKUPNOSTI

V skladu s členom 239 Carinskega zakonika Skupnosti se lahko uvozne ali izvozne

dajatve povrnejo ali odpustijo v posebnih okoliš činah, ki so druge kot okoliš čine iz

členov 236, 237 in 238, ko zadevni stranki ne moremo pripisati prevare ali o čitne

malomarnosti.

Ta določba zajema splošno klavzulo pravičnosti..

V skladu s sodno prakso Skupnosti ima carinski dolžnik, ki dokaže tako obstoj

posebnih okoliš čin kot odsotnost o čitne malomarnosti ali prevare, pravico do

odpusta ali povračila zakonsko določenih dajatev (67).

(67) Zgoraj navedena sodba z dne 10. maja 2001, „Kaufring AG“.

Preden se pristojni organ odlo či, ali bo carinskemu dolžniku odobril povra čilo ali

odpust dajatev, mora upoštevati vse ustrezne dejanske podatke in okoliščine.

Organ odlo čanja mora prav tako uravnovesiti na eni strani interese Skupnosti z

zagotavljanjem upoštevanja carinskih dolo čb in na drugi strani interese izvajalca, ki

deluje v dobri veri, da le-ta ne bi utrpel škode, ki presega obi čajno komercialno

tveganje. Pri tem mora upoštevati ne le ravnanje izvajalcev, temve č tudi ravnanje

zadevnih carinskih organov ali organov Skupnosti.

(68) Sodba z dne 19. februarja 1998, „Eyckeler & Malt/Commission“, T-42/96, to čka

133 in zgoraj navedena sodba „Kaufring AG“ točka 225.

2.1. Pojem posebnih okoliščin

2.1.1. Načela

V skladu s sodno prakso Skupnosti posebne okoliš čine nastanejo, ko je iz okoliš čin

primera razvidno, da carinski dolžnik deluje v primerjavi z drugimi izvajalci, ki

opravljajo enako dejavnost, v posebnih okoliš činah, in da ob odsotnosti teh

okoliščin ne bi utrpel škode, povezane z vknjižbo dajatev (69).

17

(69) Sodba z dne 26.3.1987, „Coopérative agri cole d’approvisionnement des Avirons“,

58/86, točka 22; sodba z dne 25.2.1999, „Trans-Ex-Import“ , C-86/97, točki 21 in

22; sodba z dne 7.9.1999, „De Haan“ , C-61/98 , točki 52 in 53; zgoraj navedena

sodba „Kaufring AG“, točka 218.

V drugih primerih se pla čilo zakonsko dolo čenih dajatev obravnava kot del

običajnega komercialnega tveganja izvajalca.

Carinski dolžnik navadno prevzame odgovornost tako za pla čilo uvoznih dajatev

kot za ustreznost dokumentov, ki jih predloži carinskim organom ( 70). Tako

škodljive posledice nepravilnega ravnanj a njegovih pogodbenic ne smejo biti v

breme Skupnosti. Dejstvo, da so dokumenti lahko napa čni, ponarejeni ali

neveljavni, je del poklicnega in komercialne ga tveganja pri delu, zlasti carinskega

zastopnika ( 72), ki lahko poskuša dobiti odškodnino od gospodarskih subjektov,

vpletenih v goljufivo uporabo zadevnih dokumentov.

(70) Zgoraj navedena sodba „Eykeler & Malt“, točka 162.

(71) Sodba z dne 17.7.1997, „Pascoal e Filhos“, C-97/95, točka 55.

(72) Glej zlasti sodbo z dne 18.1.2000, „Mehibas Dordtselaan“, T-290/97 , točka 83 in

sodbo z dne 13.11.84 „Van Gend & Loos“ Zadeva 98 in 230/83, točka 16.

Preudaren gospodarski subjekt, ki se zav eda predpisov, mora upoštevati tveganja,

povezana s trgom, na katerem deluje, in jih sprejeti kot obi čajna komercialna

tveganja. Naknadna preverjanja bi bila skoraj brez pomena, če bi že sama uporaba

napačnih, ponarejenih ali neveljavnih dokumentov dopuš čala povra čilo ali odpust

dajatev. Poleg tega bi to lahko odvrnilo gospodarske subjekte od izvajanja

primernega nadzora in bi tako tveganje namesto gospodarskih subjektov bremenilo

državno blagajno. Zato morajo slednji v okviru svojih pogodbenih odnosov sprejeti

potrebne ukrepe za zaščito pred tveganjem za naknadno povračilo.

Ko pa je zloraba dokumentov lažja zarad i pomanjkljivosti v delovanju pristojnih

carinskih organov ali Komisije, se lahko dajatve povrnejo ali odpustijo, ko

carinskemu dolžniku ne da pripisati prevare ali o čitne malomarnosti (glej to čko

2.3.2.) (73).

(73) Sodba z dne 17.9.1998 „Hilton Beef“ , T-50-96, točka 163.

2.1.2. Primeri posebnih okoliščin

A) Tako se lahko naslednje okoliš čine, ki presegajo obi čajno poklicno in

komercialno tveganje izvajalca, štejejo kot posebne okoliš čine v smislu člena 239

Zakonika:

• okoliščine iz členov 900, 901 in 903 IDZ

18

• napake carinskih organov v smislu člena 220(2)(b) Carinskega zakonika

Skupnosti (74) (glej točko 1.1.),

(74) Na primer REM 12/92 glede nacionalne rabe tarif z napakami. Glej tudi REM

10/92, kjer so carinski organi pisno obvezali iz vajalca, da sprosti blago v prosti promet,

čeprav bi ga, kot je tudi zahteval, lahko shranil v carinsko skladiš če in kasneje ponovno

izvozil brez predhodnega pla čila uvoznih dajatev. Glej tudi REM 21/99, REM 26/99,

REM 34/99, REM 10/00, REM 18/00, REM 8/01, REM 12/01.

• hude pomanjkljivosti v delovanju pristojnih carinskih organov in Komisije pri

uporabi veljavnih pravil in pri na dzoru uporabe omenjenih pravil, če te

pomanjkljivosti doprinesejo k nastanku nepravilnosti (75) (glej točko 2.3.2.);

(75) Zgoraj navedeni sodbi „Eyckele r & Malt/Commission“ in „Kaufring AG“. Za

primere, kjer se pomanjkljivosti niso dokazale, glej REM 5/00, REM 12/00.

• nekatere jezikovne razli čice zakonodaje Skupnosti niso bile objavljene, zlasti ob

pristopu desetih novih članic ( 76), ali pa so prisotne napake v eni ali ve č

jezikovnih različicah objavljenega zakonodajnega besedila (77);

76) Sodba z dne 15.5.1986 „Oryzomyli Kavallas OEE“, Aff. 160/84, REM 1/97.

(77) REM 37/99

• nekatere okoliščine, v katerih lahko izvajalec pok aže, da bi se carinski postopki

lahko izvedli tako, da ne bi povzro čili carinskega dolga, a so se zaradi napake

izvedli tako, da so dolg povzro čili. Zadevna stranka mora dokazati, da so bili

sprejeti vsi ukrepi za ugotavljanje istovetnos ti blaga in da so se predložile vse

dokazilne listine (78),

(78) Najpogostejši primeri uporabe so prim eri, kjer so izvajalci brez predhodnega

dovoljenja za čeli s postopki aktivnega oplemen itenja (REM 17/00, REM 26/00,

REM 2/01, REM 13/01, REM 24/01), pa sivnega oplemenitenja (REM 13/98,

REM 20/98, REM 5/99, REM 1/00, REM 29/00) ali z uvozom v okviru postopkov

uporabe v posebne namene (REM 4/00). Z reformo carinskih postopkov z

ekonomskim u činkom in postopkov uporabe v posebne namene leta 2001 ter z

novo možnostjo pridobitve dovoljenj z u činkom za nazaj bi morali takšni primeri

izginiti.

Za primere z drugih področij glej REM 52/99, REM 11/00, REM 4/01, REM 7/01.

Treba je omeniti, da se v dolo čenih okoliščinah za tovrstne primere uporablja člen

859 IDZ.

19

• Skupnost odpove preferencialni sporazum, ko na primer družba izvaža v zadevno

državo upravičenko (pred odpovedjo sporazuma) blago za predelavo in ponovni

uvoz v okviru preferencialnega režima in zaradi odpovedi sporazuma blago ni

ponovno uvoženo v okviru omenjenega režima. Posebne okoliš čine izhajajo tu iz

dejstva, da bi izvajalec lahko izvoz il blago v okviru režima pasivnega

oplemenitenja, če bi v času izvoza vedel, da bo sporazum odpovedan (79).

(79) REM 17/92

• B) Okoliš čine, ki so del obi čajnega poklicnega in komercialnega tveganja

izvajalca in se ne štejejo kot posebne okoliščine:

• okoliščine iz člena 904 IDZ,

• okoliščine objektivne narave, ki se uporabljajo za nedolo čeno število

gospodarskih subjektov (npr. posebne ge ografske in gospodarske razmere dela

carinskega območja Skupnosti ( 80); rok, ki za čne teči od trenutka, ko je carinski

dolžnik obveščen o carinskem dolgu, je lahko razli čen glede na to, ali je za četna

odsotnost vknjižbe dajatev posledica dejanja, ki je bilo v trenutku, ko se je

zgodilo, zavezano sprožitvi kazenskega postopka na sodiš ču ( 81); obveznost

uskladitve z dolo čbami Carinskega zakonika Skupnosti od 1. januarja 1994

(spoštovanje rokov, po katerih je treba za za časno skladiš čeno blago opraviti

carinsko dovoljeno rabo ali uporabo) 82), itd.),

(80) Zgoraj navedena sodba „Coopérative ag ricole d’approvisionnement des Avirons“,

točka 22 (glede geografskih in gospodarskih razmer otoka Réunion).

(81) Sodba z dne 18.1.2000 „Mehibas Dordtselaan BV“ , T-290/97, točka 80.

(82) REM 9/01

• možna neveljavnost uredbe Skupnosti; uporaba dolo čb člena 239 Carinskega

zakonika Skupnosti ne sme biti sredstvo za izogibanje pravilom, ki se uporabljajo

za spodbijanje pravnih aktov Skupnosti zaradi njihove neveljavnosti (83),

(83) REM 16/01

• možen neobstoj carinskega dolga, saj mora izvajalec, če spodbija carinski dolg,

odločbo, ki ta dolg dolo ča, spodbijati pred nacionalnimi sodiš či v skladu s

členom 243 Zakonika (84),

(84) Sodba z dne 11.7.2002 „Hyper Srl“ , T-20599, točka 98.

• nezmožnost strokovnjaka za carinjenje, da bi od stranke dobil povra čilo zneska

dajatev, saj je le-ta plačilno nesposobna ali v stečaju (85),

(85) Sodba z dne 13.11.1984, „Van Gend & Loos NV“, 98/83 in 230/83 , to čka 16 in

zgoraj navedena sodba „Mehibas Dordtselaan BV“, točka 81; REM 34/99

• gospodarske težave zadevne osebe (nevarnost ste čaja ali likvidacije, v odsotnosti

povračila ali odpustitve) (86),

(86) REM 4/91, REM 34/99

• deklarant ne spoštuje navodil osebe, ki jo zastopa (87),

20

(87) REM 4/93, REM 13/95

• napako naredi oseba, zaposlena pri deklarantu ( 88), četudi je ta oseba nova in

neizkušena (89),

(88) REM 4/93, REM 8/93

(89) REM 12/93

• težave, ki jih je deklarantu povzročilo njegovo osebje (bolezni, dopusti …) (90),

(90) REM 9/01

• težave, povezane z vzpostavitvijo računalniškega sistema v podjetju, (91),

(91) REM 9/01

• dejstvo, da izvajalec ni mogel predložiti vloge za povra čilo ali odpust dajatev v

skladu s členom 236 Carinskega za konika Skupnosti v roku, dolo čenem v

navedenem členu (92),

(92) REM 3/90, REM 9/92

• dejstvo, da pristojni carinski organi izva jalcu niso svetovali, naj uporabi carinske

postopke z ekonomskim učinkom ali poenostavljene postopke carinjenja (93),

(93) REM 9/01

• kraja blaga pod carinskim nadzorom , za katerega se domneva, da bo, če se ne

najde, dano na trg Skupnosti (94),

(94) Sodba z dne 5.10.1983, „Esercizio ma gazzini generali S.p.a e Mellina Agosta

S.r.l.“, C-186 in 187/82, točki 14 in 15, REM 13/93, REM 19/00.

• uničenje vozila in blaga na njem zaradi napada nekaj ur po odobritvi ukinitve

sodne zaplembe (95),

(95) REM 10/94

• stranka strokovnjaku za carinjenje priskrbi dokumente (ra čune), za katere se

kasneje izkaže, da so napa čni, ponarejeni ali neto čni. Ta okoliš čina je v skupini

komercialnih tveganj, ki bremenijo strokovnjake za carinjenje, ko prevzamejo

odgovornost tako za pla čilo dajatev kot za pravilnost dokumentov, ki jih

predložijo carinskim organom (96).

(96) Zgoraj navedeni sodbi „Van Gend & Loos NV“, to čka 16, in „Mehibas

Dordtselaan BV“, točka 83.

2.2. Odsotnost prevare in očitne malomarnosti

2.2.1. Načela

• Na splošno pojem prevare pomeni dejanje, ki lahko sproži kazenski postopek na

sodišču, ali poskus takšnega dejanja. Zato noben izvajalec, ki ni deloval v dobri

veri, ni upravičen do povračila ali odpusta dajatev v skladu s členom 239 Zakonika.

21

Če obstajajo indici, da bi lahko šlo za pr evaro, mora izvajalec dokazati, da je

deloval v dobri veri in brez prevare.

• Merila, s katerimi se dolo či, ali je izvajalec deloval o čitno malomarno ali ne, so

enaka kot tista, s katerimi se dolo či, ali lahko izvajalec razmeroma lahko ali ne

odkrije napako carinskih organov v smislu člena 220(2)(b) Zakonika. Treba je torej

zlasti upoštevati to čno naravo napake, poklicne izkušnje in vestnost izvajalca ( 97)

(glej točko 1.2. zgoraj).

97) Zgoraj navedena sodba „Kaufring AG“, točki 278 in 279.

2.2.2. Primeri

• Kot primeri očitne malomarnosti štejejo npr.:

– izvajalec, ki je imel težav e, ko je skušal od sopogodbenice dobiti

dokumente, potrebne za dodelitev preferencialne obravnave, in ker kljub

temu ni stopil v stik z omenjeno sopogodbenico, da bi težave rešil, čeprav

se je zavedal pomembnosti omenjenih dokumentov (98);

(98) REM 9/90

– izvajalec ni sprejel potrebnih ukrepov za ponovni uvoz blaga v rokih,

določenih v predpisih o pasivnem oplemenitenju. Izvajalec bi moral

sprejeti vse potrebne ukrepe za nakup in prevoz blaga v dolo čenih rokih in

ob izračunu potrebnega časa upoštevati možne težave in zlasti zamude pri

nakladanju blaga (99),

(99) REM 10/91

– izvajalec med sestavo carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti

promet ni zagotovil prisotnosti blaga (100),

(100) REM 13/93, kjer deklarant med sesta vo carinske deklaracije za sprostitev blaga v

prosti promet ni vedel, da je bilo blago ukradeno.

– izvajalec ne upošteva jasnih dolo čil besedila dovoljenja, ki ga uporablja

za carinske postopke z ekonomskim učinkom (101),

(101) REM 23/99, REM 18/00

– izvajalec ne upošteva rednih pisn ih opominov carinskih organov, da je

treba upoštevati veljavne predpise ali roke, določene v teh predpisih (102).

(102) REM 9/91

2.3. Primeri iz sektorjev, kjer so se sprejele številne odločitve

2.3.1. Tranzit

Na splošno je glavni zavezanec zaradi svojega položaja navadno pristojnim

oblastem odgovoren za nemoten potek skupnostnih tranzitnih operacij, in to tudi če

je žrtev goljufivega ravnanja tretje osebe. Tudi to, da se blago ne predloži v

22

skupnostnem tranzitnem postopku na namembnem carinskem uradu, je, ne glede na

razlog, navadno del komercialnega tveganja glavnih zavezancev.

Vendar so sodna praksa Sodiš ča Evropskih skupnosti in Sodiš ča prve stopnje

Evropskih skupnosti ter odlo čbe Komisije v nekaterih izjemnih primerih zmanjšale

odgovornost glavnega zavezanca z uporabo dolo čb člena 239 Carinskega zakonika

Skupnosti.

• Tako se kot posebne okoliš čine, kjer ni bilo ne prevare ne o čitne malomarnosti,

štejejo:

– nacionalni organi namerno dopustijo, da se zgodijo prekrški in

nepravilnosti, da bi lažje razkrili mrežo, identificirali povzro čitelje goljufij

in dobili ali okrepili dokaze v primeru, ko glavni zavezanec ne sodeluje pri

goljufiji (103),

(103) Zgoraj navedena sodba „De Haan Beheer BV“, to čka 53; REM 46/99 Sodba „De

Haan Beheer BV“ mora biti ozko interpretirana: glede tega glej REM 8/00.

23

– carinski uradnik je pri goljufiji sodeloval tako, da je napa čno trdil, da je

bilo blago iz tranzitnega dokumenta predloženo na namembnem carinskem

uradu, medtem ko glavni zavezanec pri goljufiji ni sodeloval (104),

(104) Sodba z dne 7.6.2001, „Rotermund“, T-330/99 ; REM 7/97, REM 14/97; REM

46/99; REM 12/00; REM 1/01. Za primer, kjer je – ravno obratno – zadevna oseba

ravnala očitno malomarno, glej REM 9/00.

– neskupnostno blago je krožilo po carinskem obmo čju Skupnosti z

dokumentom T2 namesto T1, ko se je pojavil dokaz za sprostitev v porabo

v tretji državi. Zato se blago ne bi smelo sprostiti v trgovinski promet

Skupnosti brez pla čila dajatev. Ta vrsta napake mora ostati napaka

glavnega zavezanca (105),

(105) REM 16/93

– neskupnostno blago je krožilo po carinskem obmo čju Skupnosti z

dokumentom T2 namesto T1, in sicer je tranzitni postopek izvedel

namembni carinski urad, ki je bl ago obravnaval v skladu z njegovim

dejanskim statusom. Zato se blago ne bi smelo sprostiti v trgovinski

promet Skupnosti brez pla čila dajatev. Ta vrsta napake mora ostati napaka

glavnega zavezanca (106),

(106) REM 11/97, REM 16/97, REM 9/98

– neskupnostno blago je krožilo po carinskem obmo čju Skupnosti, ne da bi

bilo – zaradi napake glavnega zavezanca – vključeno v skupnostni tranzitni

postopek, in sicer je to blago potovalo na istem tovornjaku kot drugo blago

v tranzitnem postopku in ga je carinski urad obravnaval v skladu z

njegovim dejanskim statusom. Zato se blago ne bi smelo sprostiti v

trgovinski promet Skupnosti brez pla čila dajatev. Ta vrsta napake mora

ostati napaka glavnega zavezanca (107).

(107) REM 17/97

24

• Kot posebne okoliš čine, kjer ni bilo ne prevare ne o čitne malomarnosti zadevne

strani, ne štejejo:

– blago v tranzitnem postopku je med tranzitno operacijo izginilo zaradi

goljufije, tudi če je glavni zavezanec deloval v dobri veri in so

povzročitelji goljufij pla čilno nesposobni ( 108), in četudi je zadevna oseba

žrtev teh kaznivih dejanj (109).

(108) REM 11/90, REM 9/93

(109) REM 19/00

– tranzitna operacija se ni iz vedla in se blago ni našlo, četudi prejemnik v

tretji državi trdi, da je blago prejel, vendar tega ne more dokazati, saj je

bilo njegova družba uničena v vojni (110).

(110) REM 7/94

2.3.2. Neizpolnjevanje obveznosti pristojnih oblasti

Hujše neizpolnjevanje obveznosti pristojnih carinskih organov in Komisije pri

uporabi veljavnih pravil in pri nadz oru uporabe omenjenih pravil lahko, če vodi v

nepravilnosti, povzroči posebne okoliš čine v smislu člena 239 Carinskega zakonika

Skupnosti. To je zlasti res na podro čju preferencialnih tarifnih režimov in

sporazumov, ki omogočajo prosti pretok blaga.

Pojem neizpolnjevanje obveznosti je širši kot pojem napake carinskih organov.

Tako se lahko ravnanje pristojnih organov k ljub temu, da niso naredili napake v

smislu člena 220(2)(b) Carinskega zakonika Skupnosti, šteje kot neizpolnjevanje

obveznosti.

Obstoj neizpolnjevanja obveznosti pristojnih organov ne daje ipso facto pravice do

povračila ali odpusta v skladu s členom 239 Carinskega zakonika Skupnosti.

Zadevni izvajalci prav tako ne smejo biti krivi prevare ali o čitne malomarnosti. Za

oceno stanja se uporabljajo merila iz točke 2.2 zgoraj.

25

Glede izdaje neveljavnih potrdil pristojnih organov tretjih držav ( 111) je treba

omeniti nekatere posebnosti iz sodne prakse Skupnosti ( 112). Prvi č, malomarnost

izvajalcev se dolo či glede na to, kako dolgo so pris tojni organi v svojem ravnanju

vztrajali. Drugič, če organ, odgovoren za povra čilo ali odpust ne more dokazati, da

so se zadevne osebe s sklenitvijo s vojih kupoprodajnih pogodb in s spornimi uvozi

odmaknile od obi čajne poslovne prakse, mora dokazati prevaro ali o čitno

malomarnost izvajalcev.

(111) Kar izklju čuje napa čna ali ponarejena potrdila in primere, ko izvoznik sam

potrdi, da blago izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo (pooblaš čeni

izvozniki).

(112) Zgoraj navedeni sodbi „Eyckeler & Malt/Commission“ in „Kaufring AG“.

V drugih primerih morajo izvajalci dokazati, da so vestno zagotovili vse pogoje za

preferencialno obravnavo. Če je v Uradnem listu Evropske unije objavljeno mnenje

o utemeljenih dvomih, ali država upravi čenka dobro uporablja preferencialni

dogovor, izvajalci za dejavnosti po tej objavi ne morejo ve č trditi, da so delovali v

dobri veri.

2.3.2.1. Primeri neizpolnjevanja obveznosti

Neizpolnjevanje obveznosti, ki povzro či posebne okoliš čine v smislu člena 239

Carinskega zakonika Skupnosti, se je zgodilo v naslednjih primerih:

• Uvozi govejega mesa, imenovanega „Hilton beef“ leta 1991 in 1992. To meso je

bilo v mejah dolo čene kvote in ob predložitvi potrdila o pristnosti, ki ga izdajo

pristojni argentinski organi, izvzeto iz kmetijskega prelevmana. Sodiš če prve

stopnje Evropskih skupnosti je menilo, da so številna napa čna ali ponarejena

potrdila povzro čila velike prekora čitve kvote v letih 1991 in 1992 zato, ker

Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti nadziranja uporabe kvote v letih 1991 in

1992. Zelo strokovno izvedene poneverbe so torej presegale obi čajno

komercialno tveganje uvoznikov (113);

(113) Zgoraj navedena sodba „Eykeler & Malt/Commission“, točka 189.

26

• uvozi „barvnih televizij iz Tur čije“ od leta 1991 do 15. januarja 1994 ( 114) s

potrdili o gibanju blaga ATR, kolikor so bili pristojni turški organi, Komisija in

Pridružitveni svet EGS-Tur čija odgovorni za kršitve, ki so prispevale k

nepravilnostim pri izvozu televizij iz Tur čije v Skupnost. Štelo se je, da so turški

organi vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da blago, za katerega so izdajali potrdila

ATR, ni izpolnjevalo pogojev za režim pros tega pretoka blaga. Turški organi ve č

kot 20 let v svojo zakonodajo niso prenesli pravil glede izravnalne dajatve. Poleg

tega so v spornem obdobju sprejeli ukrepe, ki niso upoštevali dolo čb

Pridružitvenega sporazuma in dodatneg a protokola ali niso zagotovili pravilne

uporabe teh dolo čb. Prav tako je za kršitev odgovorna Komisija, kolikor ni

zagotovila ustreznega nadzora uporabe Pr idružitvenega sporazuma in dodatnega

protokola in v kolikor ni nemudoma obvestila uvoznikov Skupnosti o možnih

tveganjih pri uvozu barvnih televizij iz Tur čije. Končno je za kršitev odgovoren

tudi Pridružitveni svet EGS–Tur čija, kolikor v ve č kot 20 letih ni sprejel

nobenega ukrepa, da bi zagotovil, da bi Tur čija upoštevala dolo čbe iz

Pridružitvenega sporazuma in dodatnega protokola.

(114) Zgoraj navedena sodba „K aufring AG“; REM 21/01. Vendar glede

protidampinških dajatev glej REM 23/01.

• Uvozi „tun iz Turčije“ od junija 1993 do datuma objave obvestila uvoznikom št.

2000/C 366/09, kolikor so pristojni turški or gani vedeli ali bi vsaj morali vedeti,

da blago, za katerega so izdajali pot rdila ATR, ni izpolnjevalo pogojev za

preferencialno obravnavo. Poleg tega iz raziskav Skupnosti in iz nesodelovanja

turških organov izhaja, da slednji niso sprejeli vseh potrebnih varnostnih ukrepov

za zagotovitev ustrezne uporabe dolo čb. Omenjeni organi po rezultatih raziskave

niso le zavrnili umik spornih potrdil, temve č so še naprej izdajali potrdila

zadevnim izvoznikom (115).

(115) REM 25-27-33-35/00.

27

• uvozi „tekstilnih izdelkov iz Bangladeša“ od leta 1994 do 5. aprila 1997,

datuma objave obvestila uvoznikom št. 97/C 107/05, v okviru preferencialnega

režima, ki se uporablja v skladu s splošnim sistemom preferencialov, v kolikor so

pristojni organi Bangladeša, ki so izdajali potrdila Obrazec A, kršili svoje

obveznosti. Uvozi, za katere so odgovorni pristojni organi, so uvozi s potrdili o

poreklu, ki so jih po raziskavi Skupnosti leta 1996 organi Bangladeša umaknili.

Prav tako so pristojni organi odgovorni za uvoze s potrdili o poreklu, ko organi

Bangladeša sklicujo č se na izjemne okoliš čine niso odgovorili na zahtevke za

naknadno preverjanje. Organi Bangladeša niso izpolnili svojih obveznosti, saj so

vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da blago, za katerega so izdajali potrdila Obrazec

A, ni izpolnjevalo pogojev za preferencialno obravnavo.

• - veliko pove čanje izvoza preje, medtem ko njena proizvodnja ni naraš čala

tako hitro;

• - izvozniki so predložili dokumente v podporo zahtevkov za potrdila, ki bi

lahko omogo čili oceno koli čine uvoženih surovin, ki so se uporabljale za

izdelavo dokončanih izdelkov;

• - organi Bangladeša so predložili dva zahtevka za odstopanja od pravil o

poreklu v letih 1989 in 1994 s podatki, na podlagi katerih se je dalo sklepati,

da so organi vedeli ali bi morali vedeti, da ve čina konfekcijskih obla čil,

izvoženih s potrdilom Obrazec A, ki so jih izdali pristojni organi Bangladeša,

ni izpolnjevala meril porekla;

• - iz nacionalne politike Bangladeša za ve čanje zmogljivosti predenja in iz

različnih zahtevkov za odstopanje od pravil o poreklu se je lahko sklepalo, da

so organi Bangladeša vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da zmogljivost predenja

ni zadoš čala za proizvodnjo dovolj velikih koli čin preje v nacionalni

industriji;

• - veliko zadevnih potrdil Obrazec A je bilo umaknjenih;

• - organi Bangladeša naknadno niso mogli preveriti zelo velikega števila

potrdil Obrazec A, ki so jih izdali (116).

(116) REM 21 à 24/00, REM 28/01

28

• uvozi „tekstilnih izdelkov iz Laosa“ s potrdili Obrazec A, ki so jih izdali organi

Laosa med 1. novembrom 1992 in 28. novembrom 1995, kolikor pristojni organi,

ki so potrdila izdali, niso izpolnjevali svojih obveznosti. Uvozi, za katere so

odgovorni pristojni organi, so uvozi s potrd ili o poreklu, ki so bila kasneje na

določenih seznamih raziskave Skupnosti, izvedene v Laosu leta 1995, nato pa so

jih organi Laosa razveljavili. Šteje se, da organi Laosa niso izpolnili svojih

obveznosti, saj so vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da blago, za katerega so

izdajali potrdila Obrazec A, ni iz polnjevalo pogojev za preferencialno

obravnavo, in ker niso nikoli preverjali iz voznih družb in so po izvozu blaga na

potrdila dajali odobritve.

(117) REM 5/01

2.3.2.2. Primeri nepriznavanja neizpolnjevanja obveznosti.

Neizpolnjevanje obveznosti, ki povzro či posebne razmere v smislu člena 239

Carinskega zakonika Skupnosti, ni bilo ugotovljeno v naslednjih primerih:

• uvozi serij DRAM s poreklom iz Japonske z dokumenti, ki so vsebovali

cenovno zavezujo če ponudbe izvoznika in omogo čali oprostitev pla čila

protidampinških dajatev pri uvozu, in ki so se kasneje izkazali za neveljavne.

Sodišče prve stopnje ES je menilo, da Komisija ni kršila svojih obveznosti, saj ni

bila obvezana nadzirati, ali vsak posamezni dokument dejansko odgovarja

ustreznemu uvozu, in bi se takšen nadz or lahko izvedel le v okviru naknadnih

pregledov. Poleg tega je bil to osamljen primer in ni bilo jasno opisano, kako bi

lahko Komisija v času uvoza odkrila goljufivo uporabo teh dokumentov (118);

(118) Sodba z dne 4.7.2002, „SCI UK Ltd“, T-239/00; glej tudi REM 44/99.

29

• uvozi „barvnih televizij iz Indije“ s potrdili Obrazec A v okviru splošnega

sistema preferencialov; navedena potrdila so organi Indije po raziskavi Skupnosti

umaknili. Sodiš če prve stopnje ES je menilo, da pristojni organi Indije in

Komisija niso kršili svojih obveznosti. Organi Indije so dejavno sodelovali s

službami Komisije in državami članicami pri nadzoru zakonitosti izvozov

barvnih televizij v Skupnost. Poleg tega organi niso poznali vseh potrebnih

dejstev za uporabo zadevnih predpisov in niso delovali v dogovoru z izvozniki.

Komisija pa je delovala nemudoma in vestno in je bila po svoji splošni dolžnosti

vestnosti obvezana izdati splošno opozorilo uvoznikom Skupnosti samo v

primeru, ko je resno dvomila o zakonitosti velikega števila izvozov v okviru

preferencialnega režima (119).

(119) Sodba z dne 11.7.2002 „Hyper Srl“ , T-20599; glej tudi REM 14/98.