Knowledge base › Financial Administration (FURS) ›

Številka: PDF

Open original ↗ https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_zaposlitve/Opis/Brezplacna_pridobitev_kriptografskih_zetonov_v_okviru_izdaje_novih_zetonov.pdf

SourceFinancial Administration (FURS)
Updated at source25 May 2018
Last checked14 Nov 2026
Last detected changeno changes
In the knowledge base since6 Nov 2026

Related topics from the SPOT Handbook

  • Additional paid / in-depth advice 4.2 · pravno presojo poslovnih razmerij

Content

Shown in the original Slovenian. Ask Piko for an English summary below.

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA FINANCE

FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Generalni finančni urad

Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana T: 01 478 38 00

F: 01 478 39 00

E: gfu.fu@gov.si

www.fu.gov.si

1/4

Datum: 25. 05. 2018

Brezplačna pridobitev kriptografskih žetonov v okviru izdaje novih kriptografskih žetonov

To pojasnilo se nanaša na prejeta vprašanja, povezana z obdavčitvijo fizičnih oseb, ki v okviru

ponudbe novih žetonov (ang. ICO – initial coin offering) brezplačno pridobijo kriptografske žetone (v

nadaljevanju: žetoni).

Družba izdajateljica v okviru novega projekta izda nov žeton na blockchain -u in ga ponudi

uporabnikom kot zamenjavo za eno izmed splošno sprejetih virtualnih valut (kot je npr. bitcoin,

ethereum, ki ga je mogoče preko spletnih borz zamenjati za fiat valuto, npr. eure). V praksi pa del

novo izdanih žetonov izdajatelj lahko razdeli brezplačno določenim posameznikom, npr.

ustanoviteljem, idejnim snovalcem projekta, idejnim članom ekipe, zaposlenim, svetovalcem projekta,

bodočim partnerjem, idr.

Za obdavčitev fizičnih oseb, ki v okviru razdelitve izdanih novih žetonov le -te pridobijo brezplačno, se

upoštevajo splošne podlage obdavčitve dohodkov po Zakonu o dohodnini - ZDoh-2, in sicer glede na

naravo dohodka, ki je bil izplačan v obliki žetona in glede na razmerje med izplačevalcem in

prejemnikom, v katerem je tovrsten dohodek dosežen. 1

Upoštevajo se predvsem naslednja splošna pravila obdavčitve z dohodnino, ki so določena v ZDoh-2:

 za dohodek se šteje vsak dohodek, ki v ZDoh -2 ni izrecno izvzet iz dohodkov ali ni določen

kot oproščen plačila dohodnine,

 za dohodek se šteje vsako izplačilo oz. prejem dohodka, ne glede na o bliko, v kateri je

izplačan/ prejet,

 dohodek v naravi se določi na podlagi primerljive tržne cene (razen če ni z zakonom drugače

določeno),

 dohodek je pridobljen v davčnem letu, v katerem je prejet/ izplačan fizični osebi oziroma kako

drugače dan na razpolago.

I. Določitev višine dohodka

Višina dohodka fizičnih oseb, prejetega v obliki brezplačnih žetonov, je enaka tržni ceni teh žetonov.

V fazi do začetka trgovanja z žetoni predstavlja tržno ceno nominalna vrednost, določena v beli knjigi,

po tem trenutku pa se tržna cena oblikuje prosto na trgu.

1 Kadar brezplačne žetone prejme pravna oseba ali fizična oseba v zvezi z opravljanjem dejavnosti, se ta

dohodek obravnava skladno s pravili obdavčevanja dohodka iz dejavnosti oziroma dohodka pravnih oseb.

2/4

Vrednost žetonov je primarno določena v beli knjigi (ang. white paper). Vrednotenje žetonov izvede

izdajatelj s pomočjo različnih metod in na podlagi različnih okoliščin oziroma napovedi poslovanja

podjetja. Tako določena nominalna vrednost velja za tržno ceno žetonov vse do trenutka, ko se s temi

žetoni začne prosto trgovati. Od tega trenutka naprej pa se tržna cena oblikuje na podlagi ponudbe in

povpraševanja. Kadar je vrednost v beli knjigi določena v kateri od virtualnih valut, je navedeno tudi

menjalno razmerje med to virtualno valuto in določeno fiat valuto. Po tej vre dnosti se žetoni ponudijo

tako v postopku predprodaje kot v postopku javne ponudbe novih žetonov. So pa lahko investitorji ob

nakupu v fazi predprodaje nagrajeni z dodatnimi žetoni (bonus žetoni), ki so jim podeljeni brezplačno.

Izdajatelj se lahko tudi od loči, da del žetonov brezplačno podeli posameznikom, ki niso vlagatelji

oziroma kupci žetonov.

Diskont v obliki brezplačno podeljenih žetonov, ki so ga deležni vlagatelji, ne vpliva na tržno ceno teh

žetonov. Diskont predstavlja motivacijo (nagrado) za v lagatelje, da se odločijo za nakup v čim bolj

zgodnji fazi prodaje, ko zanje veljajo ugodnejši pogoji nakupa glede na v beli knjigi določeno nominalno

vrednost žetona. Brezplačni žetoni predstavljajo nadomestilo za prevzem večjega tveganja s strani

zgodnjih vlagateljev v primerjavi s tveganjem, ki ga prevzemajo poznejši vlagatelji, ki pa so posledično

deležni manjšega diskonta oziroma ga niso deležni. Izdajatelj pa se na drugi strani odreče delu

dohodka, ki bi ga lahko prejel s prodajo po redni oziroma tržni ceni, z namenom pospešitve prodaje in

čimprejšnje pridobitve sredstev.

II. Čas pridobitve dohodka

Za čas pridobitve dohodka se v primeru brezplačne pridobitve žetona šteje trenutek, ko je le -ta dan

posamezniku na razpolago v njegovo digitalno denarnico. Na ta način postane posameznik lastnik teh

žetonov. V povezavi z brezplačno pridobljenimi žetoni so v praksi možne omejitve razpolaganja z njimi

v določenem časovnem obdobju. Izdajatelj lahko namreč v pametno pogodbo zapiše posebne pogoje,

na podlagi kateri h so lastniki teh žetonov začasno omejeni pri razpolaganju z njimi. Ti dogovori ne

vplivajo na sam čas pridobitve lastninske pravice, temveč zgolj na razpolagalno sposobnost lastnika

teh žetonov.

III. Vrsta dohodka fizične osebe

Za pravilno davčno obravnavo tega dohodka je treba upoštevati naravo tega dohodka ter razmerje

med izplačevalcem in prejemnikom.

1) Dohodek iz zaposlitve na podlagi delovnega razmerja

Žetoni, ki se brezplačno razdelijo posameznikom, ki so zaposleni pri izdajatelju, se štejejo za dohodek

iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2. Po tej določbi se za dohodek iz delovnega razmerja šteje

tako plača, nadomestilo plače kakor tudi vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi

provizije. Za dohodek iz delovnega razmerja se med drug im šteje tudi boniteta, ki jo delodajalec

zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana. Za dohodek iz delovnega razmerja se

štejejo tudi brezplačno dani žetoni posameznikom, ki na podlagi poslovnega razmerja vodijo ali vodijo

ter nadzorujejo poslovni subjekt izdajatelja.

2) Dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja

Brezplačno pridobljeni žetoni posameznikov, ki v podjetju niso zaposleni in so dani kot nagrada ali

plačilo za njihovo delo, storitve, aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo projekta (npr. idejni snovalci projekta,

svetovalci…), se štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh -2. Po tej

določbi se v dohodek vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, v davčno

osnovo pa se v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh -2 šteje vsak posamezni dohodek,

3/4

zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % (poleg teh

se lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev, na podlagi dokazil in pod pogoji, ki jih

določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh -2). Akontacija dohodnine se plača po stopnji 25 %, dohodek

se všteva v letno davčno osnovo za dohodnino, kadar je prejemnik davčni rezident RS.

V tem primeru se od zneska dohodka obračunajo tudi prispevki za socialno varnost, ki se plačujejo od

dohodkov iz drugih pravnih razmerij, in sicer:

  • prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 % (prejemnik dohodka) ter prispevek

za poškodbe pri delu po stopnji 0,53 % (le v primeru, če je izplačevalec plačnik davka) , v

skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ;

  • prispevek za posebne primere zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju - ZPIZ-2, po stopnji 8,85 % (izplačevalec, če je plačnik davka oziroma prejemnik

dohodka, če so kriptografski žetoni prejeti od tujega izplačevalca, ki ni plačnik davka);

  • prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15, 5 % in 8,85 % (le kadar

prejemnik dohodka ni polno zavarovan iz drugega naslova in je posledično zavarovanec po

18. členu ZPIZ -2; v primeru izplačevalca – plačnika davka se prispevki plačajo: 15,5 % v

breme prejemnika dohodka, 8,85 % v breme izplačevalca; v primeru tujega izplačevalca pa

oba prispevka – 15,5 % in 8,85 % plača prejemnik dohodka).

3) Dividenda ali drugi dohodek, kadar gre za dohodek na podlagi lastniškega deleža v

izdajatelju

Kot dividenda ali drugi dohodek na podlagi lastniškega deleža v izdajatelju se obdavčijo brezplačno

pridobljeni žetoni, ki jih dobijo posamezniki – ustanovitelji družbe izdajatelja; žeton se šteje za

ugodnost v naravi, ki je družbeniku (fizični osebi) zagotovljena na podlagi njegovega lastniškega

deleža v družbi, in sicer:

  • kadar gre za večinske lastnike (več kot 25 % delež v izdajatelju) kot dohodek, ki se šteje za

prikrito izplačilo dobička in se obdavči kot dividenda po ZDoh-2 z dohodnino (dokončni davek

po stopnji 25 % od zneska dohodka);

  • kadar ne gre za večinske lastnike (posamezniki z manj kot 25 % deležem lastništva) kot drugi

dohodek iz 10. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2; dohodek se obdavči z dohodnino:

25 % akontacija dohodnine ter všt evanje v letno odmero dohodnine, kadar je prejemnik

dohodka davčni rezident RS.

4) Drugi dohodek po ZDoh-2

Kadar se žeton brezplačno podeli (podari) posamezniku – določeni tretji fizični osebi, pod pogojem,

da ni dan v zvezi s kakšnim delom, storitvami ali aktivnostjo te osebe v izdajatelju (izpolnjen mora biti

pogoj, da ne gre za dohodek iz zaposlitve, dejavnosti ali na podlagi lastniškega deleža), se to šteje za

drugi dohodek po ZDoh-2 (npr. žeton, ki ga brezplačno dobi posameznik kot bodoči poslovni partner).

Vrednost žetonov se v tem primeru šteje za drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2; dohodek se obdavči

z dohodnino: 25 % akontacija dohodnine ter vštevanje dohodka v letno odmero dohodnine, kadar je

prejemnik dohodka davčni rezident RS.

IV. Dodatna pojasnila

To pojasnilo se sicer nanaša na brezplačne pridobitve žetonov, toda vse navedeno glede tržne cene

pri ugotavljanju višine prejetega dohodka velja tudi v primeru, ko se diskonte ne more obravnavati v

skladu z določbo 7. točke 19. člena ZDoh-2 oziroma ko se tovrstne ugodnosti štejejo za dohodek. Gre

za situacije, ko ugodnost, ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga ali storitev, vključno s

priložnostnim prejemom dodatnega blaga ali storitev, ni dostopna vsem pod enakimi po goji in/ ali je v

zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

4/4

V zvezi z izvajanjem določbe 7. točke 19. člena ZDoh-2 in presojanjem, ali gre pri posameznem žetonu

dejansko za nakup blaga in storitev, je treba upoštevati njegove značilnosti in pogo je izdaje. To

pomeni, da bi se v primeru žetona, pri katerem je iz njegovih značilnosti in pogojev izdaje razvidno, da

ne gre za nakup blaga in storitev, diskonti lahko tudi opredelili in obdavčili kot dohodek po ZDoh -2

(npr. v primeru žetona, opredeljeneg a kot finančni instrument oziroma finančno dolžniško razmerje,

kot dohodek iz tovrstnega instrumenta oziroma finančno dolžniškega razmerja).

Ask Piko about this page