Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 PDF
Povezane teme iz Priročnika SPOT
- Dodatno plačljivo / poglobljeno svetovanje 4.6 · priprava digitalne strategije in vsebinskih strategij
- Dodatno plačljivo / poglobljeno svetovanje 4.5 · priprava strategije prodora na trg
- Tržne storitve institucij 5.2 · priprava strategije monetizacije
- Tržne storitve institucij 5.3 · priprava celovite marketinške strategije
- Dodatno plačljivo / poglobljeno svetovanje 4.6 · priprava oglaševalskih strategij
- Dodatno plačljivo / poglobljeno svetovanje 4.8 · priprava kadrovskih strategij
- Tržne storitve institucij 5.1 · podrobne tržne raziskave
Vsebina
1
Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
Številka: 46100-2/2010/9
Datum: 16. 12. 2010
STRATEGIJA RAZVOJA IGER NA SREČO V SLOVENIJI
2
Vsebina
1 NAMEN IN VSEBINA STRATEGIJE ............................................................................... 4
2 PREGLED STANJA NA PODROČJU PRIREJANJA IGER NA SREČO V SLOVENIJI V
OBDOBJU 2002–2009 .......................................................................................................... 4
2.1 STRUKTURA TRGA IGER NA SREČO ................................................................. 5
2.1.1 Klasične igre na srečo .................................................................................... 6
2.1.2 Posebne igre na srečo ................................................................................... 7
2.1.3 Prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah .............................................. 10
2.1.3.1 Prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih .................................. 10
2.1.3.2 Prirejanje posebnih iger na srečo po regijah ............................................. 11
2.2 TRENDI POSLOVANJA IGRALNIC IN IGRALNIH SALONOV ............................. 12
2.3 DAJATVE OD PRIREJANJA IGER NA SREČO ................................................... 13
2.4 DELITEV DAJATEV OD IGER NA SREČO .......................................................... 14
2.4.1 Delitev koncesijske dajatve od prirejanja klasičnih iger na srečo .................. 14
2.4.2 Delitev koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo ................. 15
3 CILJI DELEŽNIKOV PRI IGRAH NA SREČ0 ................................................................ 16
3.1 CILJI DRŽAVE ..................................................................................................... 16
3.2 CILJI LOKALNIH SKUPNOSTI ............................................................................ 17
3.3 CILJI KONCESIONARJEV ................................................................................... 17
3.4 CILJI ZAPOSLENIH ............................................................................................. 17
3.5 CILJI SOSEDNJIH DRŽAV .................................................................................. 17
3.6 CILJI LASTNIKOV ............................................................................................... 18
3.6.1 Cilji lastnikov navadnih delnic ....................................................................... 18
3.6.2 Cilji lastnikov prednostnih delnic ................................................................... 18
3.6.3 Cilji lastnikov igralnih salonov ....................................................................... 18
3.7 CILJI FIHO IN FŠO .............................................................................................. 18
3.8 CILJI DRUGIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ ....................................................... 18
4 EVROPSKI TRG IGER NA SREČO IN KONKURENCA ............................................... 19
4.1 PREGLED TRGA IGER NA SREČO .................................................................... 19
4.2 KONKURENCA .................................................................................................... 23
5 ANALIZA VPLIVOV NA EKONOMIČNOST V DEJAVNOSTI PRIREJANJA IGER NA
SREČO V SLOVENSKIH IGRALNICAH IN IGRALNIH SALONIH ....................................... 25
6 KLJUČNE UGOTOVITVE PREGLEDA IGER NA SREČO V SLOVENIJI IN TUJINI ..... 27
7 POSLANSTVO ............................................................................................................. 27
8 VIZIJA .......................................................................................................................... 27
9 STRATEŠKE USMERITVE IN CILJI ............................................................................. 27
10 PRIORITETNA PODROČJA RAZVOJA IGER NA SREČO ....................................... 28
11 SPLOŠNI IN POSEBNI CILJI RAZVOJA IGER NA SREČO ..................................... 28
11.1 SPLOŠNI CILJI .................................................................................................... 28
11.2 POSEBNI CILJI .................................................................................................... 29
11.2.1 Posebni cilji na področju turistično usmerjenega igralništva ......................... 29
11.2.2 Posebni cilji na področju prirejanja loterijskih iger in stav.............................. 29
11.2.3 Posebni cilji na področju družbeno odgovornega prirejanja in igranja iger na
srečo ..................................................................................................................... 30
11.2.4 Posebni cilji na področju kakovosti in sodobnosti ponudbe iger na srečo ..... 30
11.2.5 Cilji na prioritetnem področju preprečevanja nedovoljenega prirejanja iger na
srečo. ..................................................................................................................... 30
12 STRATEŠKE OPREDELITVE ................................................................................... 30
12.1 VRSTE IGER NA SREČO .................................................................................... 30
12.1.1 Poimenovanje klasičnih in posebnih iger na srečo........................................ 32
12.1.2 Natančna opredelitev vrst iger na srečo ....................................................... 32
12.1.3 Igralnice in igralni saloni ............................................................................... 33
12.1.4 Prirejanje spletnih iger na srečo ................................................................... 34
3
12.2 LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽB, KI PRIREJAJO IGRE NA SREČO ............... 35
12.2.1 Lastniška struktura koncesionarjev, ki prirejajo klasične igre na srečo .......... 36
12.2.2 Lastniška struktura koncesionarjev, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah .... 37
12.2.3 Predhodno soglasje ministra za pridobitev delnic koncesionarja .................. 37
12.3 DAJATVE OD IGER NA SREČO ......................................................................... 37
12.3.1 Koncesijska dajatev pri klasičnih igrah na srečo ........................................... 39
12.3.2 Višina obremenitve igralnic z dajatvami ........................................................ 39
12.3.3 »Davek na davek« pri posebnih igrah na srečo ............................................ 40
12.3.4 »Prikriti« davek zaradi nepriznavanja vstopnega DDV ................................. 41
12.3.5 Spodbujanje koncesionarjev, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah za
zagotavljanje dodatne turistične ponudbe ..................................................................... 42
12.3.6 Davek od dobitkov pri spletnih igrah na srečo .............................................. 43
12.4 DELITEV DAJATEV OD IGER NA SREČO .......................................................... 43
12.4.1 Ustreznost sistema delitve koncesijske dajatve ............................................ 44
12.4.2 Delitev koncesijske dajatve od prirejanja klasičnih iger na srečo .................. 44
12.4.3 Delitev nove enotne dajatve od prirejanja iger na srečo v igralnicah in igralnih
salonih med lokalne skupnosti ...................................................................................... 45
12.4.4 Namenska uporaba igralniške dajatve .......................................................... 45
12.5 NADZOR .............................................................................................................. 45
12.5.1 Notranji nadzor koncesionarjev .................................................................... 46
12.5.2 Nedovoljeno prirejanje iger na srečo ............................................................ 46
12.5.3 Nadzorni organ ............................................................................................. 47
12.6 POLITIKA DODELJEVANJA KONCESIJ ............................................................. 47
12.6.1 Oblikovanje zaokroženih igralniških območij, na katerih se dodeljujejo
koncesije ..................................................................................................................... 48
12.6.2 Število koncesij za prirejanje iger na srečo ................................................... 49
12.6.3 Javni razpis za dodelitev koncesije za igralnico ali igralni salon.................... 50
12.7 DRUŽBENO ODGOVORNO PRIREJANJE IGER NA SREČO ............................ 50
12.7.1 Omejevanje patološkega in problematičnega igranja .................................... 51
13 URESNIČEVANJE STRATEGIJE ............................................................................. 53
14 SPREMLJANJE URESNIČEVANJA STRATEGIJE ................................................... 55
4
1 NAMEN IN VSEBINA STRATEGIJE
Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji predstavlja temeljni razvojni dokument za
področje iger na srečo v naslednjem 10- letnem obdobju. Strategijo s prejema Vlada
Republike Slovenije in jo bo, ob spremenjenih okoliščinah, tudi posodabljala.
Strategija razvoja iger na srečo najprej podaja pregled in analizo stanja na področju
prirejanja iger na srečo v Sloveniji v obdobju z adnjih osem oziroma 10 let ter pregled
evropskega trga iger na srečo in konkurence.
V nadaljevanju strategija opredeljuje poslanstvo, vizijo in strateške cilje razvoja iger
na srečo v Sloveniji. Določa tudi prioritetna področja pri igrah na srečo ter splošne
cilje razvoja, ki veljajo za celotno področje iger na srečo, in posebne cilje za
posamezna prioritetna področja.
V Strategiji razvoja iger na srečo so nato podane strateške opredelitve do
posameznih sistemskih vprašanj urejanja iger na srečo, kot so: vrste iger na srečo,
lastniška struktura koncesionarjev, dajatve od iger na srečo, delitev dajatev od iger
na srečo, nadzor, politika dodeljevanja koncesij ter družbeno odgovorno prirejanje
iger na srečo.
Strategija opredeljuje tudi okvir delovanja države in daje osnovne usmeritve za njeno
ravnanje na področju iger na srečo.
V zaključku dokumenta so predlagani še ukrepi za uresničitev strateških ciljev in
opredelitev, določeni so nosilci odgovornosti ter roki za izvedbo ukrepov in
spremljanje uresničevanja strategije.
2 PREGLED STANJA NA PODROČJU PRIREJANJA IGER NA SREČO V
SLOVENIJI1
V OBDOBJU 2002–2009
Prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji ureja Zakon o igrah na srečo (Uradni list
RS št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo in 10/10; v nadaljnjem besedilu: ZIS), ki
je bil sprejet v letu 1995 ter noveliran v letih 2001, 2003 in 2010.
Po določbah ZIS je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije, igre
na srečo pa lahko v Sloveniji prirejajo le gospodarske družbe, ki pridobij o koncesijo
Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS).
Število koncesionarjev oziroma koncesij je zakonsko omejeno, in sicer se lahko
dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in največ
45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih, največ 2
prireditelja pa lahko trajno prirejata klasične igre na srečo.
1 Viri:
• Bilten Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo o prirejanju iger na srečo v RS s poudarkom na letu
2008, avgust 2009;
• podatki Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo za leto 2009;
• Ekonomske podlage za novo strategijo prirejanja iger na srečo, dr. Marko Pahor, februar 2010.
5
2.1 STRUKTURA TRGA IGER NA SREČO
V Sloveniji je bilo 31. decembra 2009 dodeljenih:
• 14 koncesij za trajno prirejanje klasične igre na srečo, ki jih imata 2
koncesionarja (Loterija Slovenije, d. d., in Športna loterija in igre na srečo, d.
d.);
• 11 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici;
• 34 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.
V letu 2010 se je število dodeljenih koncesij zmanjšalo, tako da je bilo 30. junija 2010
dodeljenih 13 koncesij za trajno prirejanje klasične igre na srečo, 9 koncesij za
prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici in 33 koncesij za prirejanje posebnih iger
na srečo v igralnem salonu.
Slovenski koncesionarji, ki prirejajo klasične in posebne igre na srečo, so v letu 2009
dosegli 402,8 milijona evrov bruto prihodka od iger na srečo (BP), ki vključuje tako
prihodek od iger, ki ga predstavlja razlika med vplačili v igro in izplačanimi dobitki, kot
tudi napitnine in vstopnine. Delež doseženega bruto prihodka od klasičnih iger na
srečo je znašal 18 %, od igralnic 47 % in od igralnih salonov 35 %.
Tabela 1: Prikaz BP (v mio. evrov) in BDP (v mio. evrov) ter delež BP v BDP v
obdobju 2002–2009
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Bruto prihodek od iger, napitnin
in vstopnin (BP) 271,0 282,2 336,8 385,5 416,8 432,6 432,3 402,8
BDP 24.500 25.752 27.162 28.704 31.013 34.471 37.126 38.575
% BP v BDP 1,11 1,10 1,24 1,34 1,34 1,25 1,16 1,05
Največjo rast bruto prihodka od iger na srečo so beležili igralni saloni, ki so v obdobju
2004–2008 beležili 35- odstotno povprečno letno rast, v letu 2009 pa se je rast
ustavila. Igralnice so v obdobju 2004– 2005 beležile 11- odstotno povprečno letno
rast, v letu 2006 se je rast ustavila, v obdobju 2007– 2009 pa so igralnice beležile
padec BP, in sicer v povprečju za 9 % letno. Loterija Slovenije je v obdobju 2004–
2008 beležila 14- odstotno povprečno letno rast BP in 9,9- odstotno povprečno letno
rast vplačil, v letu 2009 je ustvarila za 11,6 % nižji bruto prihodek od iger kot v
predhodnem letu in padec vplačil za 6,6 % 2 v primerjavi s preteklim letom. Športna
loterija je v obdobju 2004–2008 beležila 19-odstotno povprečno letno rast BP in 29,2-
odstotno povprečno letno rast vplačil, v letu 2009 pa je ustvarila za 5,4 % višje bruto
prihodke od iger na srečo kot v predhodnem letu in padec vplačil za 10,3 % 3
v
primerjavi z letom prej.
2 Vir: Bilten Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo o prirejanju iger na srečo v RS s poudarkom na letu
2009.
3 Isti vir.
6
Slika 1: Struktura bruto prihodka od iger na srečo v obdobj u 2002–2009 (v mio.
evrov)
2.1.1 Klasične igre na srečo
Klasične igre na srečo so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom,
kvizloterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge
podobne igre.
Tabela 2: Bruto prihodek od klasičnih iger na srečo v obdobju 2002–2009
Leto Bruto prihodek (v mio. evrov) Indeks (2002 = 100)
2002 45,3 100
2003 39,1 86
2004 51,2 113
2005 53,6 118
2006 54,9 121
2007 60,5 134
2008 77,1 170
2009 71,4 158
Med klasičnimi igrami na srečo je v letu 2009 najvišji tržni delež vplačil dosegla igra
Loto, in sicer 52,2 %, kar je za 1 odstotno točko več kot v letu 2008, sledila pa ji je
igra Prve stave s 36,7 -odstotnim deležem, kar je za 2 odstotni točki manj k ot v letu
prej.
V povprečju je vsak prebivalec Republike Slovenije, star 15 let in več, v letu 2009 za
nakup loterijskih srečk (loto, stave in druge klasične igre na srečo) porabil približno
7
104 evre, kar je za 9 evrov manj kot v letu 2008, za 16 evrov več kot v letu 2007 in za
24 evrov več kot v letu 2006.
2.1.2 Posebne igre na srečo
Posebne igre na srečo so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu
na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami ali kartami, na igralnih panoji h ali
na igralnih avtomatih, ter stave. Posebne igre na srečo se prirejajo v igralnicah, kjer
so dovoljene vse vrste posebnih iger na srečo, in sicer igre na igralnih mizah in
igralnih panojih ter igre na igralnih avtomatih. Posebne igre na srečo se prirej ajo tudi
v igralnih salonih, kjer so dovoljene le igre na igralnih avtomatih z omejitvijo do največ
200 igralnih naprav.
Slika 2: Igralne naprave za prirejanje posebnih iger na srečo v obdobju 2002 –
2009
V obdobju 2002– 2007 je bruto prihodek od posebnih iger na srečo v igralnicah in
igralnih salonih stalno naraščal. V letu 2008 je bil zaznan padec bruto prihodka od
iger na srečo, in sicer za 5 % glede na leto prej oziroma za slabih 17 milijonov evrov,
v letu 2009 pa je bruto prihodek znašal 331,4 milijona evrov, kar je za 7 % manj kot v
letu 2008 in za 11 % manj kot v letu 2007. Od tega je bruto prihodek igralnic znašal
194,9 milijona evrov in je bil za 11 % nižji kot v predhodnem letu, bruto prihodek
igralnih salonov pa je znaš al 136,5 milijona evrov, kar je na ravni leta prej. Nižji
skupni bruto prihodek od posebnih iger na srečo je zato posledica znižanja bruto
prihodka od iger v igralnicah.
Tabela 3: Bruto prihodek v obdobju 2002–2009 (v mio. evrov)
Leto
Bruto prihodek od iger, napitnin in vstopnin
Igralnice Igralni saloni IA zunaj igralnic Bruto prihodek
2002 203,2 4,2 18,3 225,7
2003 208,6 33,1 1,4 243,1
2004 222,7 61,4 1,2 285,3
2005 256,5 75,8 0,2 332,5
2006 256,6 105,3 – 361,9
8
2007 243,8 128,3 – 372,1
2008 219,0 136,2 – 355,2
2009 194,9 136,5 – 331,4
Strukturni delež igralnic se je od leta 2002 do leta 2009 v skupnem bruto prihodku od
posebnih iger na srečo zmanjšal z 90 na 59 %, delež igralnih salonov pa se je v
strukturi bruto prihodka od posebnih iger na srečo v letu 2009 povečal na 41 %.
Igralnice in igralni saloni so v letu 2009 skupaj beležili 4,9 milijona vstopov oziroma
za 212 tisoč vstopov (4 %) manj kot v letu 2008. Igralnice so v letu 2009 beležile 207
tisoč vstopov manj (9 %), igralni saloni pa 5 tisoč vstopov manj (0,2 %) kot v letu prej.
Slika 3: Gibanje števila vstopov 4
v igralnice in igralne salone v obdobju 2002 –
2009
Igralnice in igralni saloni so v letu 2009 skupaj beležili 3,5 milijona vstopov tujih
gostov. Najvišji delež tujih gostov beležijo igralnice in igralni saloni v bližini italijanske
meje. Igralnice v Goriški, Primorski in Kraški regiji so v letu 2009 beležile med 92
(igralnica Portorož) in 96,5 % (igralnica Park) tujih gostov. Igralni saloni na
navedenem območju pa so beležili med 33 in 98 % tujih obiskovalcev. V igralnicah v
notranjosti države se je delež tujih obiskovalcev gibal med 23 (Ljubljana), 48 (Bled) in
58 % (Šentilj), v igralnih salonih se je delež tujih obiskovalcev gibal med 1 in 20 %. V
igralnicah v Kranjski Gori in Rogaški Slatini ter v igralnem salonu v Kranjski Gori, ki
stojijo v izrazito turističnih krajih, je delež tujih obiskovalcev v letu 2009 znašal 84 %.
Slika 4: Prikaz strukturnega deleža tujih in domačih obiskovalcev v obdobju
2002–2009
4 Opozarjamo, da število vstopov v igralnice in igralne salone ne pomeni istočasno tudi števila (istih) igralcev, saj
lahko isti igralec obišče več igralnic ali igralnih salonov. Tudi pri prikazu obiskovalcev so upoštevani vsi vstopi v
igralnice ali igralne salone.
9
Primerjava gibanja povprečnega bruto prihodka na posamezen vstop oziroma
povprečne porabe na obisk v igralnicah kaže na padanje porabe v zadnjih treh letih
in na veliko razliko med povprečno porabo na posamezen vstop v igralnici in v
igralnem salonu. V igralnem salonu se povprečna poraba na vstop od leta 2004 giblje
okoli 50 evrov. Povprečna poraba na vstop je bila v letu 2009 v igralnicah za 68 %
višja kot v igralnem salonu.
Slika 5: Gibanje povprečnega bruto prihodka na posamezen vstop v obdobju
2002–2009
10
2.1.3 Prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah
V obdobju od leta 2002 do leta 2009 se število igralnic v Sloveniji ni pomembno
spremenilo.
V obdobju 2003 –2005 je bruto prihodek od iger (prihodek od iger, brez napitnin in
vstopnin – BPI) v igralnicah naraščal v povprečju za 9 % na leto, v letu 2006 se je
rast ustavila, zadnja tri leta pa igralnice beležijo padanje bruto prihodka od iger, in
sicer povprečno za 9 % letno. V letu 2009 je bil doseženi BPI v igralnicah za 21,7
milijona evrov nižji (11 %) kot v letu prej, od tega je bilo na igralnih mizah
ustvarjenega za 6,4 milijona evrov manj kot v letu 2008, na igralnih avtomatih pa za
15,3 milijona evrov manj kot v predhodnem letu.
Število igralnih miz se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za 9 (3 %), število
igralnih avtomatov pa je bilo nižje za 170 (4 %). V strukturi bruto prihodka od iger se
je delež od igralnih miz v obdobju od leta 2002 do leta 2008 gibal med 28 in 32 %,
največji pa je bil v letu 2009, ko je dosegel 33 %.
Tabela 4: Indikatorji poslovanja igralnic v obdobju 2002–2009
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Število igralnic 12 12 13 13 12 13 12 11
Število igralnih miz 238 244 249 259 246 279 286 277
Število IA 2632 2731 3068 3219 3317 4225 4236 4066
BPI (v mio. evrov) 187,0 193,2 206,5 239,6 239,6 228 204,2 182,5
– igralne mize 53,6 56,9 62,2 66,5 66,8 64,8 66,3 59,9
– igralni avtomati 133,4 136,3 144,3 173,1 172,8 163,2 137,9 122,6
Vstopi (v tisočih) 2173 2134 2157 2362 2296 2302 2385 2178
BPI na vstop (v evrih) 86,2 90,7 95,9 101,4 104,3 99,0 85,7 83,8
Igralnice na območju zahodne Slovenije (Perla, Park, Kobarid, Portorož, Lipica), ki
gravitirajo predvsem na italijanski trg, so v letu 2009 ustvarile skupaj 142,5 milijona
evrov BPI oziroma 78 % celotnega BPI v igralnicah. Največji slovenski igralnici
Casino Perla in Casino Park v Novi Gorici sta v letu 2009 skupaj ustvarili 113,2
milijona evrov BPI oziroma 62 % celotnega BPI v igralnicah, za 29,2 milijona evrov
manj BPI kot v letu 2008.
V letu 2009 so igralnice skupaj beležile skoraj 2,2 milijona vstopov (207 tisoč vstopov
manj kot v letu 2008), od tega 86 % s strani tujih obiskovalcev. Delež tujih
obiskovalcev je bil za 2 odstotni točki višji kot v letu 2008, realno število tujih vstopov
pa je bilo za 128 tisoč manj, pri čemer so igralnice v letu 2009 beležile tudi manj
domačih vstopov, in sicer za 79 tisoč manj kot v letu 2008.
Od iger na igralnih mizah se v igralnicah največ pr ireja ameriška ruleta, sledita ji igri
black jack in karibski poker.
2.1.3.1 Prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih
V obdobju od leta 2002 do leta 2009 se je število delujočih igralnih salonov povečalo
z 10 na 34, 30. junija 2010 pa jih je poslovalo 33.
11
Pretežni del gospodarskih družb, ki so pridobile koncesijo za igralni salon, prireja
posebne igre na srečo na območju lokalnih skupnosti Nova Gorica, Sežana,
Ankaran, Piran in Hrpelje- Kozina, ki so na širšem območju meje z Italijo. Na
navedenem območju je ob koncu leta 2009 poslovalo 19 igralnih salonov. Ostali
igralni saloni večinoma stojijo v večjih mestih (Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor).
V letu 2009 so igralni saloni ustvarili 136,5 milijona evrov bruto prihodkov od iger
oziroma za 0,3 milijona evrov več kot v letu prej. Rast se je v primerjavi z leti prej
umirila (za obdobje 2002– 2006 je značilno hitro povečevanje števila igralnih
salonov), na kar so vplivale tudi gospodarske razmere doma in v sosednji Italiji. Na
nižjo rast bruto pr ihodka od iger v primerjavi z leti prej pa je vplivalo tudi umirjanje
obsega poslovanja, saj se je število igralnih mest v letu 2009 povečalo za 360 glede
na leto 2008, medtem ko se je v letu 2007 število igralnih mest povečalo za 1047
glede na leto 2006.
Tabela 5: Indikatorji poslovanja igralnih salonov v obdobju 2002–2009
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Število igralnih salonov 10 25 27 31 33 36 33 34
Število IA 555 1.616 2085 2674 3377 4424 4484 4851
BPI (v mio. evrov) 4,2 33,1 61,3 75,8 105,3 128,3 136,2 136,5
Vstopi (v tisočih) 412 697 1256 1497 2036 2528 2745 2739
BPI na vstop 10,2 47,5 48,8 50,6 51,7 50,8 49,6 49,8
Igralni saloni so v letu 2009 beležili 2,7 milijona vstopov. Število vstopov se je v letu
2009 v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za 6 tisoč. Med obiskovalci je 61 % tujih,
med katerimi prevladujejo Italijani.
2.1.3.2 Prirejanje posebnih iger na srečo po regijah
Slovensko igralništvo je usmerjeno pretežno na tuje, predvsem italijanske goste,
zaradi česar so tudi rezultati poslovanja odvisni predvsem od političnih in
gospodarskih razmer v sosednji Italiji. To dokazuje tudi število igralnic in igralnih
salonov na območjih, ki mejijo na Italijo. Na območju Goriške, Primorske in Kraške
regije5
je ob koncu leta 2009 delovalo pet igralnic od skupaj 10 delujočih in 19
igralnih salonov od skupaj 34 delujočih.
Tabela 6: Prikaz BPI po posameznih regijah v obdobju 2002–2009
Regije 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Celjska 2.689.945 4.128.517 5.781.999 5.972.969 6.940.494 7.798.609 6.753.822 6.434.885
Gorenjska 26.411.360 30.381.109 32.589.614 35.895.127 38.795.952 41.734.266 36.811.123 33.860.598
Goriška 119.056.014 139.290.519 159.896.915 191.215.609 204.402.379 207.240.753 189.927.610 174.088.814
Kraška 19.168.574 23.400.755 25.604.155 30.230.611 36.842.680 35.488.442 33.715.186 32.861.043
5 Razporeditev igralnic in igralnih salonov po regijah izhaja iz razporeditve, ki jo uporablja Urad RS za nadzor
prirejanja iger na srečo v biltenih o prirejanju igre na srečo v RS in analizah.
12
Ljubljanska 3.758.976 4.034.882 8.958.405 13.761.708 17.435.879 24.208.470 26.644.736 24.833.824
Mariborska 2.535.257 3.435.296 5.976.637 7.743.467 8.099.282 9.421.575 15.550.104 15.403.018
Primorska 15.731.166 18.405.717 23.921.942 27.073.792 29.381.622 27.106.367 28.738.037 30.089.328
V Goriški regiji, kjer delujejo tri igralnice (Perla, Park in Kobarid) in sedem igralnih
salonov, je bilo v letu 2009 ustvarjenega 55 % celotnega bruto prihodka od posebnih
iger na srečo v Republiki Sloveniji.
2.2 TRENDI POSLOVANJA IGRALNIC IN IGRALNIH SALONOV
Igralniška ponudba, merjena s številom igralnih mest v igralnicah in igralnih salonih v
Sloveniji, je med letoma 2001 in 2006 rastla precej enakomerno in se je v tem
obdobju podvojila. Leta 2007 je prišlo do precejšnjega skoka igralniških kapacitet z
razširitvijo obstoječih igralnic in igralnih salonov ter odprtjem nove igralnice in igralnih
salonov. Po letu 2007 je bil trend rasti nekoliko manjši kot v prvem obdobju, a še
vedno izrazito pozitiven.
Število obiskovalcev slovenskih igralnic in igralnih salonov je naraščalo vse do leta
2008, v letu 2009 pa je prišlo do upada malo nad raven iz leta 2007. Število
obiskovalcev je z rahlo zamudo sledilo trendu števi la igralnih mest, kar potrjuje tezo
iz študije Analiza in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in
posebnih iger na srečo v Sloveniji (Ekonomska fakulteta v Ljubljani, avgust 2007), da
trg do leta 2007 še ni bil zasičen, saj je bila rast »prodaje« približno enaka rasti
ponudbe. Število obiskovalcev igralnic in igralnih salonov ni sledilo skoku ponudbe v
letu 2007, temveč je še dve leti nadaljevalo rast z enakim tempom.
Trend bruto igralniških prihodkov igralnic in igralnih salonov v Sloveniji je bil nekoliko
nad številom obiskovalcev med letoma 2001 in 2005, kar pomeni, da se je v tem
obdobju povprečna poraba na obiskovalca povečevala. Po letu 2005 pa je prišlo do
zaostajanja trenda bruto igralniških prihodkov in v letu 2008 celo do upada prihodkov,
kar kaže na izrazito poslabšanje strukture obiskovalcev.6
Slika 6: Indeksi gibanja bruto igralniških prihodkov, števila igralnih mest in
obiskovalcev v obdobju 2001–2009 (2001 = 100)
6 Vir: Ekonomske podlage za novo strategijo prirejanja iger na srečo, dr. Marko Pahor, februar 2010.
13
2.3 DAJATVE OD PRIREJANJA IGER NA SREČO
Gospodarske družbe, ki prirejajo igre na srečo, obračunavajo in plačujejo davek od
iger na srečo ter koncesijsko dajatev.
Tabela 7: Davek od iger na srečo v obdobju 2002–2009 (v mio. evrov)
Leto Klasične igre Posebne igre Skupaj
2002 2,2 30,4 32,6
2003 1,9 37,5 39,4
2004 2,5 47,0 49,5
2005 2,7 56,7 59,4
2006 2,8 62,1 64,9
2007 3,0 64,1 67,1
2008 3,7 61,3 65,0
2009 3,7 57,5 61,2
Davčna obremenitev (davek od iger na srečo in koncesijska dajatev) doseženega
bruto prihodka od iger na srečo je za leto 2009 znašala:
• za klasične igre na srečo od 30 do 50 %;
• za posebne igre na srečo, ki se prirejajo v igralnicah, od 23 do 32,4 %;
• za posebne igre na srečo, ki se prirejajo v igralnih salonih 38 %.
Tabela 8: K oncesijska dajatev od iger na srečo v obdobju 2002 –2009 (v mio.
evrov)
Leto Klasične igre Posebne igre Skupaj
2002 18,6 31,0 49,6
14
2003 15,6 35,4 51,0
2004 20,8 40,1 60,9
2005 21,5 49,3 70,8
2006 21,8 55,0 76,8
2007 23,1 57,5 80,6
2008 30,3 54,1 84,4
2009 27,6 50,9 78,5
Povprečna obremenitev z dajatvami od pri rejanja iger na srečo je bila v zadnjih treh
letih pri klasičnih igrah na srečo v primerjavi s posebnimi igrami na srečo v povprečju
za 11 % višja.
V zadnjih treh letih se je povprečna obremenitev igralnic z dajatvami znižala z 32,3 %
v letu 2005 na 31,0 % v letu 2009, medtem ko se obremenitev klasičnih iger na srečo
in igralnih salonov ni spremenila.
2.4 DELITEV DAJATEV OD IGER NA SREČO
Medtem ko je davek od iger na srečo v celoti prihodek proračuna Republike
Slovenije, pa se koncesijska dajatev deli med upravičence, ki so proračun Republike
Slovenije, proračuni lokalnih skupnosti, v katerih so igralnice in igralni saloni,
Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji
(FIHO) in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO).
Iz naslova prirejanja iger na srečo je bilo v letu 2009 plačanih 139,6 milijona evrov
dajatev, od tega 85,4 milijona evrov (61,2 %) v državni proračun, 24,3 milijona evrov
(17,4 %) v proračune lokalnih skupnost i, 20,2 milijona evrov (14,5 %) za FIHO in 9,7
milijona evrov (6,9 %) za FŠO.
Delež dajatev od prirejanja iger na srečo v celotnih prihodkih proračuna Republike
Slovenije se je v zadnjih treh letih zmanjševal in znašal v letu 2009 1,08 %.
Tabela 9: Proračun RS in dajatve od iger na srečo, ki pripadajo proračunu RS v
obdobju 2004–2009 (v mio. evrov)
2004 2005 2006 2007 2008 2009
Prihodki proračuna RS 6.511 7.023 7.330 7.764 8.535 7.920
Dajatve od iger na srečo, ki pripadajo
proračunu RS 68,6 82,9 91,2 94,6 90,9 85,4
% dajatev v prihodkih proračuna RS 1,05 1,18 1,24 1,22 1,07 1,08
2.4.1 Delitev koncesijske dajatve od prirejanja klasičnih iger na srečo
Koncesijsko dajatev od prirejanja klasičnih iger na srečo v celoti prejmeta FIHO in
FŠO za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
Delitev koncesijske dajatve med FIHO in FŠO je odvisna od vrste klasične igre na
srečo, znesek pa od uspešnosti prirejanja posamezne igre.
15
Slika 7: Koncesijska dajatev od prirejanja klasičnih iger na srečo v obdobju
2002–2009 po upravičencih (v mio. evrov)
Povprečna letna rast koncesijske dajatve, ki pripada FIHO, je v obdobju rasti bruto
prihodkov od klasičnih iger na srečo 2004 –2008 znašala 14,5 %, povprečna letna
rast koncesijske dajatve, ki pripada FŠO, pa 16,6 %.
V letu 2009 sta FIHO in FŠO prejeli manj sredstev koncesijske dajatve, in sicer FIHO
za 11,2 % in FŠO za 3,4 % glede na leto prej. Zmanjšana sredstva koncesijske
dajatve so posledica ni žjih bruto prihodkov od klasičnih iger na srečo v letu 2009, ki
jih prireja Loterija Slovenije, ki so bili za 6,7 milijona evrov oziroma za 11,6 % nižji
glede na leto 2008. Sicer pa je Loterija Slovenije v letu 2009 za FIHO in FŠO
prispevala 22,4 milijona evrov (81 %) koncesijske dajatve, Športna loterija pa 5,2
milijona evrov koncesijske dajatve (19 %).
2.4.2 Delitev koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo
Koncesijska dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo se deli na naslednji način:
• 2,2 % FIHO,
• 2,2 % FŠO,
• 47,8 % proračun Republike Slovenije in se nameni za razvoj in promocijo
turizma,
• 47,8 % lokalne skupnosti na zaokroženem turističnem območju in se uporablja
za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo.
Slika 8: Koncesijska dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo v obdobju
2002–2009 po upravičencih (v mio. evrov)
16
V letu 2009 so koncesionarji, ki prirejajo posebne igre v igralnicah in igralnih salonih,
plačali 50,8 milijona evrov koncesijske dajatve, kar je za 3,3 milijona evrov manj kot v
letu 2008. Igralni saloni so skupaj plačali 27,2 milijona evrov koncesijske dajatve
oziroma za 3,6 milijona evrov več kot igralnice. Lokalne skupnosti so skupaj prejele
24,3 mil ijona evrov koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo v
igralnicah in igralnih salonih, kar je za 6,2 % manj kot v letu prej. Od tega je 6,5
milijona evrov oziroma 26,7 % vseh sredstev, ki so jih v letu 2009 prejele lokalne
skupnosti, prejel a Mestna občina Nova Gorica, na območju katere poslujeta obe
največji igralnici v Sloveniji, vendar je Mestna občina Nova Gorica v letu 2009 prejela
za 0,5 milijona evrov (7 %) manj sredstev iz naslova koncesijske dajatve kot v letu
prej.
3 CILJI DELEŽNIKOV PRI IGRAH NA SREČ0
Na področju iger na srečo se srečujejo številni, pogosto tudi nasprotujoči si cilji
različnih deležnikov.
3.1 CILJI DRŽAVE
Zagotoviti, da igre na srečo potekajo nadzorovano in v obsegu,
ki omogoča izkoriščanje tržnih priložnos ti sosednjih držav in
domačega tržišča;
zagotoviti pošteno in odgovorno prirejanje iger;
spodbujati odgovorno prirejanje in igranje iger na srečo;
omejevati problematično in patološko igranje;
dodeliti koncesije zaupanja vrednim koncesionarjem, z znanjem
s področja prirejanja iger na srečo;
optimalni davčni prihodki iz te dejavnosti;
preprečiti igranje domačih igralcev pri tujih ponudnikih iger na
srečo, ki ne plačujejo davkov v Sloveniji;
z ustrezno zakonodajo omogočiti izkoriščanje tržnih priložnosti in
hitro prilagajanje spremenjenim pogojem poslovanja;
zagotavljati sredstva za razvoj družbe kot celote;
17
z ustrezno zakonodajo omogočiti uvedbo dobrodelnih iger na
srečo;
zadržati čim večji delež koncesijske dajatve na ravni države in
odločati o porabi teh sredstev.
3.2 CILJI LOKALNIH SKUPNOSTI
Pridobiti čim več koncesijske dajatve;
prosto razpolagati s koncesijsko dajatvijo;
imeti čim večji lastninski delež pri koncesionarjih;
vplivati na razvoj koncesionarja, predvsem v smislu usmeritve v
razvoj na domicilni lokaciji;
pridobiti koncesijsko dajatev le v občinah, kjer se dejavnost
izvaja (domicilne občine);
obdržati pravico do koncesijske dajatve, ne glede na to, da
lokalna skupnost ni povezana z izvajanjem iger na srečo;
pobirati čim višje takse (na primer za zemljišča);
pridobiti čim več sponzorstev za različne namene.
3.3 CILJI KONCESIONARJEV
Izvajati dejavnost pod konkurenčnimi in stabilnimi pogoji;
samostojno odločati o obsegu in vsebini razvoja (investiranje v
vsebine, ki so najučinkovitejše za doseganje optimalnih
poslovnih rezultatov);
znižanje davčnih obremenitev;
jasno opredeljeni tehnični pogoji poslovanja, ki omogočajo
racionalno in fleksibilno izvajanje iger na srečo;
poslovati brez vmešavanja in pritiskov s strani politike (država,
občina);
samostojno odločati o strategiji in razvoju koncesionarja (širitev
dejavnosti v tujino, na druge dejavnosti);
poenostavitve in pocenitve postopkov nameščanja igralnih
naprav;
testiranje novih igralnih naprav;
zmanjšanje poročil za nadzorni organ na racionalno raven.
3.4 CILJI ZAPOSLENIH
Solastništvo zaposlenih pod posebnimi pogoji;
večji vpliv na poslovno politiko in razvojne načrte koncesionarja;
dobro plačilo za delo in stimulativno nagrajevanje;
ustrezna obravnava in zaščita specifičnih delovnih mest;
sprejetje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za igralniške poklice.
3.5 CILJI SOSEDNJIH DRŽAV
Pridobiti čim več denarja v državno blagajno;
omejiti odtekanje denarja za igre na srečo v tujino;
razviti takšno ponudbo iger na srečo na domačem terit oriju, da
bo zadrževala igralce doma;
18
s tehničnimi ukrepi preprečiti igranje spletnih iger na srečo pri
ponudnikih, ki ne poslujejo v skladu z njihovimi zakoni in ne
plačujejo davkov.
3.6 CILJI LASTNIKOV
3.6.1 Cilji lastnikov navadnih delnic
Pozitivno poslovanje koncesionarjev;
povečanje vrednosti posameznih koncesionarjev in likvidacija
neuspešnih;
prodaja delnic oziroma deležev v primernem trenutku;
samostojno upravljanje koncesionarjev brez vmešavanja politike;
aktivno sodelovanje pri nastajanju zakonodaje s področja iger na
srečo.
3.6.2 Cilji lastnikov prednostnih delnic
Uspešno poslovanje koncesionarjev in povečevanje njihove
vrednosti;
večje možnosti vplivanja na poslovanje;
sprememba prednostnih delnic v navadne;
prodaja deležev po primerni ceni.
3.6.3 Cilji lastnikov igralnih salonov
Izenačitev koncesijske dajatve za igralne salone z igralnicami;
odprava omejitev števila igralnih mest v salonu oziroma
povečanje števila;
prirejanje živih iger;
ohranitev sedanjega sistema podeljevanja koncesij (brez
natečaja);
ohranitev števila koncesij za igralne salone.
3.7 CILJI FIHO IN FŠO
Stabilno financiranje;
pridobitev čim večjega deleža koncesijske dajatve;
pridobitev oziroma povečanje lastniškega deleža koncesionarjev,
ki prirejajo klasične igre na srečo.
3.8 CILJI DRUGIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Zagotoviti pogoje za prirejanje dobrodelnih iger na srečo;
prirediteljem dobrodelnih iger na srečo omogočiti zadostno
prožnost pri nastopanju na trgu in prilagajanju razmeram;
zagotoviti neodvisno in pregledno financiranje nevladnih
organizacij, ki izvajajo javno koristne dejavnosti.
19
4 EVROPSKI TRG IGER NA SREČO IN KONKURENCA
4.1 PREGLED TRGA IGER NA SREČO
Igre na srečo v Evropski uniji niso harmonizirane in se urejajo na nacionalni ravni.
Kljub pristojnost im držav članic, da urejajo igre na srečo v skladu s svojimi
vrednotami in cilji, pa Sodišče Evropske unije posega na to področje in oblikuje
sodno prakso o tem, do katere mere lahko države članice omejujejo čezmejno
ponujanje iger na srečo in kdaj so te omejitve usklajene z določili Pogodbe o
delovanju Evropske unije.
Iz sodb Sodišča Evropske unije izhaja, da morajo biti notranjepravni predpisi, s
katerimi države članice omejujejo dostop na trg iger na srečo, objektivni,
nediskriminacijski, da morajo var ovati javni interes ter biti sorazmerni s cilji, ki jih
zakonodajalec z omejevanjem želi doseči. Zadnja sodba Sodišča Evropske unije v
zadevi Liga Portuguesa de Futebol Profissional in Bwin International Ltd proti
Departamento de Jogos da Santa Casa da Mis ericórdia de Lisboa z dne 8.
septembra 2009 potrjuje, da ima država pravico, da gospodarskim subjektom s
sedežem v drugih državah članicah, kjer zakonito ponujajo igre na srečo, prepove
ponujati igre na srečo po internetu na ozemlju te države članice. Tako ureditev
podpira tudi Resolucija o neoporečnosti spletnih iger na srečo, ki je bila sprejeta v
Evropskem parlamentu 10. marca 2009.
Med evropskimi državami obstajajo velike razlike v pogojih, ki določajo tako obseg
kot strukturo trga iger na srečo. Države imajo različne vrednote in odnos do iger na
srečo, različni so dohodki prebivalstva, vključenost v turistične tokove, različna pa je
tudi zakonodaja s področja iger na srečo, ki odraža cilje, ki jih posamezna država
zasleduje pri urejanju tega področja.
V večini držav članic Evropske Unije 7
(v nadaljnjem besedilu: država članica) igre na
srečo razvrščajo v naslednje sektorje: loterije, stave, igralnice, igralni avtomati zunaj
igralnic in bingo.
V vseh državah članicah obstajajo loterije, medtem ko so ureditve glede stav
različne. V nekaterih državah članicah so dovoljene le stave na športne prireditve
(Avstrija, Belgija, Nemčija, Estonija, Francija, Madžarska, Luksemburg, Nizozemska
in Portugalska), v nekaterih od njih pa so prepovedane stave v živo. Š tevilne države
članice organizatorjem športnih prireditev prepovedujejo, da bi bili udeleženi pri
sprejemanju stav zaradi preprečevanja goljufij (Bolgarija, Nemčija, Estonija, Grčija,
Francija, Madžarska, Italija, Latvija, Portugalska, Romunija).
Igralnice so prepovedane na Cipru in na Irskem, igralni avtomati zunaj igralnic pa so
prepovedani v Estoniji, Grčiji, Franciji, Luksemburgu in na Portugalskem. Skoraj
polovica držav članic ima posebno pravno ureditev, ki dovoljuje in ureja bingo
(Češka, Danska, Fi nska, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska,
Poljska, Portugalska, Švedska in Velika Britanija).
7 Vir podatkov za prikaz ureditve v drugih državah v celotnem poglavju je Poročilo o napredku, Svet Evropske
unije, 15690/08, november 2008 ter odgovori delegacij na vprašalnik, Svet Evropske unije SN 4377/08, SN
4460/08, SN 4473/08 in SN 4570/08.
20
Spletne igre na srečo so načeloma prepovedane v več državah članicah (Ciper,
Nemčija, Estonija, Grčija, Nizozemska in Poljska), medtem ko v drugih državah
članicah veljajo posebne omejitve za spletne igre na srečo, v skladu s katerimi so
prepovedane zlasti spletne igralnice in igralni avtomati, dostopni po spletu (Belgija,
Francija, Finska, Madžarska, Litva, Portugalska, Slovaška).
V državah članicah, v katerih spletne igre niso izrecno prepovedane, se dovoljene
oblike iger na srečo ponujajo tudi po svetovnem spletu. Dodeljena dovoljenja, licence
ali koncesije namreč veljajo na splošno za vse igre na srečo, tako za klasične kot za
spletne. Le Mal ta in Italija izdajata licence posebej za (določene) spletne igre na
srečo.
Velikost dejavnosti prirejanja iger na srečo po posameznih državah in deleži
posameznih sektorjev te dejavnosti so razvidni iz naslednjih dveh tabel, ki prikazujeta
podatke za države članice združenja GREF Gaming Regulators European Forum.8
Tabela 10: Bruto prihodki od iger na srečo v letu 2008 (v mio. evrov)
Bruto prihodki Loterije Stave Igralnice
Avtomati
zunaj
igralnic Bingo
Francija / / 2553 0 0
Švedska 704 517 127 209 42
Švica 502 46 670 69 28
Norveška 541 261 0 0 157
Danska 469 116 52 300 32
Poljska 418 80 82 762 318
Slovenija 58 19 219 136 0
Latvija 6 7 18 185 2
Nizozemska 896 19 700 699 /
Finska 588 159 30 593 /
Velika Britanija 1749 2132 762 1746 1913
Litva 16 5 46 18 /
Hrvaška / 125 46 132 /
Madžarska 314 31 34 377 /
Estonija 27 1 1 1 1
Bosna in
Hercegovina 19 / / / /
Nemčija / / 910 3250 /
/ Ni podatka.
Med evropskimi državami Slovenija izstopa po visokem deležu, ki ga bruto prihodki
od iger na srečo predstavljajo v bruto družbenem proiz vodu in po visokem deležu
bruto prihodkov igralnic v bruto prihodkih celotne dejavnosti prirejanja iger na srečo.
8 Vir: Gaming Regulators European Forum, Working Group for Information and Statistics, InfoStat, Bern 2010.
21
Tabela 11: Strukturni deleži posameznih sektorjev dejavnosti v letu 2008
Strukturni
delež Loterije Stave Igralnice
Avtomati
izven
igralnic Bingo Skupaj
Švedska 44 % 32 % 8 % 13 % 3 % 100 %
Poljska 25 % 5 % 5 % 46 % 19 % 100 %
Švica 38 % 3 % 51 % 5 % 2 % 100 %
Norveška 56 % 27 % 0 0 16 % 100 %
Slovenija 13 % 4 % 51 % 32 % 0 100 %
Estonija 87 % 3 % 3 % 3 % 3 % 100 %
Latvija 3 % 3 % 8 % 85 % 0 % 100 %
Danska 48 % 12 % 5 % 31 % 3 % 100 %
Na podlagi podatkov o igrah na srečo v državah članicah Evropske unije in nekaterih
drugih evropskih državah9
• način organiziranja igralniške industrije je med državami izjemno različen, zato
je težko podati zaključke glede optimalne tržne organiziranosti, še posebej ob
upoštevanju zgodovinskih dejavnikov in specifičnih faktorjev;
ugotavljamo:
• igralništvo je relativno zrela panoga, kjer so spremembe v številu igralnic v
posameznih državah razmeroma majhne, rast prihodkov panoge pa sledi rasti
dohodkov prebivalcev;
• glede na stabilnost panoge v preteklih petih letih, ni mogoče pričakovati večjih
sprememb bruto prihodkov, vendar pa lahko na bruto prihodke panoge
začasno vplivajo šoki (na primer sprememba zakonodaje o kajenju);
• če bi do večjih sprememb le prišlo (na primer projekt velikega zabaviščnega
centra), bi bila takšna sprememba v relativno majhnem gospodarstvu, kot je
slovensko, in pri tako velikih prihodkih igralniške panoge ter pomembnem
deležu BDP, ki ga ti prihodki predstavljajo, mogoča le ob povečanju zunanjega
povpraševanja, to pa lahko povzroči tudi povečanje družbenega tveganja;
• brez večjih sprememb je najbolj verjeten razvoj v smeri, da se spremenijo tržni
deleži različnih ponudnikov (igralnic, igralnih salonov), pri čemer so najbolj
uspešni tisti, ki imajo manj omejitev in boljšo strukturo upravljanja družbe;
• pri primerjavi števila in velikosti igralnic in igralnih salonov glede na število
prebivalcev, starejših od 18 let, ugotavljamo, da je dostopnost do posebnih
iger na srečo v Sloveniji razmeroma visoka glede na druge evropske države;
• v strukturi prihodkov od posebnih iger na srečo imajo v Sloveniji največji delež
igralnice, ki pa zgubljajo tržni delež glede na igralne salone, zato je
pomembno vprašanje, katera oblika ponudbe posebnih iger na srečo naj ima
prednost ob upošt evanju zunanjega povpraševanja, vplivov na družbeno
okolje in kakovostnih elementov;
• čeprav je obseg industrije pomemben, pa je za cilj treba postaviti tudi kakovost
storitev, ki jih nudi; pri tem lahko standarde določi industrija sama ali pa jih
postavi regulator;
9 Viri:
Priloga 1: Pregled igralništva v igralnicah in izven njih z namenom priprave strategije igralništva v Sloveniji, MF, julij 2009;
Priloga 2: Raziskava o industriji iger na srečo preko interneta in posledice za strategijo iger na srečo v Sloveniji, MF,
september 2009.
22
• lokacija je pri igralniški industriji strateškega pomena, v nekaterih državah so
igralnice koncentrirane zgolj v turističnih krajih, drugod obstajajo drugačne
omejitve;
• v večini evropskih držav prireja igre na srečo v igralnicah in na igralnih
avtomatih zunaj igralnic zasebni sektor, pri čemer pa je namen igralniške
industrije precej različen (zasebni, državni, dobrodelni, drug – na primer
kulturni); dejstvo, da igralnice v Sloveniji izgubljajo tržni delež v primerjavi z
igralnimi saloni, nakazuje na potrebo po krepitvi upravljanja kot tudi lastništva;
• pri primerjavi davčnih stopenj na prihodke od iger na srečo v igralnicah sodi
Slovenija med države z nižjimi davčnimi stopnjami, za natančnejšo primerjavo
pa bi bilo treba upoštevati še licenčnine/pristojbine za igralnice kot tudi
obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb ter različne vrste dajatev za
licenciranje in v druge namene;
• pri razvoju iger na srečo je zelo pomembno vprašanje spodbud tej dejavnosti,
ki jih država oblikuje z davčno politiko;
• igre na srečo, ki se prirejajo po internetu, mobilnih telefonih in interaktivni
televiziji, predstavljajo približno 5 % celotnega trga iger na srečo v državah
članicah Evropske unije;
• po oceni Pricewaterhouse Coopers se pričakuje rast evropskega trga sp letnih
iger na srečo od najnižje letne stopnje 8,4 % v Avstriji in na Madžarskem, do
najvišje 17,6 % v Italiji;
• spletne igre na srečo so prepovedane v več državah članicah Evropske unije,
v nekaterih državah članicah pa so prepovedane določene vrste spletnih iger;
spletne igre so prepovedane tudi v ZDA;
• pomembne spremembe na področju spletnih iger so se v zadnjem času
zgodile v Nemčiji, na Nizozemskem in v Italiji;
• v Nemčiji so bile spletne igre sprva dovoljene, od 1. januarja 2008 pa velja
prepoved prirejanja spletnih iger, ki je utemeljena z visokimi tveganji za
patološko in problematično igranje, ki izhajajo iz posebnosti spletnih iger v
primerjavi z igrami na fizični lokaciji;
• na Nizozemskem so v preteklih letih potekale priprave, da bi državni Casino
Holland, ki ima monopol za prirejanje iger na srečo v igralnicah, dobil tudi
licenco za prirejanje spletnih iger, in sicer za poskusno dobo dveh let, lani je
nizozemski Parlament zavrnil ta zakonodajni predlog;
• spletne igre na srečo so v Italiji dovoljene od leta 2006. Tega leta je Italija
odločno nastopila proti tujim ponudnikom spletnih iger na srečo, ki nimajo
dovoljenja za prirejanje iger na srečo v Italiji. Z blokado je preprečila dostop do
njihovih spletnih strani iz italijanskega internetnega omrežja, nato pa razpisala
in dodelila koncesije za prirejanje spletnih iger na srečo v Italiji, ki so še na
voljo, saj njihovo število ni omejeno;
• v nekaterih državah lahko spletne igre nudijo le upravljavci, ki so v državni
lasti, oziroma neprofitne organizacije, v nekaterih državah pa so upravljavci
zasebni. Po višini prihodkov od spletnih iger na srečo so med državami
članicami najvišje uvrščene skandinavske države, kjer spletne igre na srečo
nudijo le državni in neprofitni upravljavci;
• ker so na svetovnem spletu na voljo podobne igre na srečo kot na fizičnih
lokacijah, je treba rešiti vprašanje enotnih pogojev delovanja glede ureditve,
obdavčenja in konkurence. V Sloveniji, ki ima zrelo industrijo na področju
posebnih iger na srečo, je glede spletnih iger treba upoštevati vpliv dosežene
23
stopnje razvoja igralniške industrije in ciljnega tržnega segmenta ter
komplementarnost oziroma substitucijo z igralniško industrijo na fizičnih
lokacijah;
• kot razlogi, zakaj je v Sloveniji potrebna ponudba spletnih iger na srečo , se
pogosto navaja, da a) zaradi zagotovitve nadzorovane ponudbe iger na srečo
in odvrnitve igralcev od ponudbe na nezakonitem trgu, ki ne zagotavlja
poštenih iger na srečo, b) zaradi povečanja zadovoljstva potrošnikov, saj jim je
omogočena udeležba pri najrazličnejših igrah na srečo s preprostim dostopom
od doma, in c) zaradi zajema prihodkov, ki bi drugače odtekli v tujino.
Argumenti o odvrnitvi igralcev od nenadzorovane ponudbe so vprašljivi, saj
svetovni splet omogoča dostop do vseh oddaljenih trgov. Pri presoji povečanja
zadovoljstva potrošnikov je treba upoštevati družbeni vpliv spletnih iger na
srečo in vpliv na obstoječo igralniško industrijo v Sloveniji, saj ta ponudba ni
ciljno usmerjena na turiste, ampak na domače potrošnike. Tudi glede zajema
prihodkov, ki bi drugače odtekli iz Slovenije, je treba upoštevati zrelo stopnjo
slovenske igralniške industrije in možnost, da bi bili prihodki od spletnih iger na
srečo ustvarjeni na račun prihodkov od domačih igralcev v igralnicah in
igralnih salonih.
Navedene ugotovitve dajejo usmeritve za določitev ciljev razvoja iger na srečo v
Sloveniji in prioritetnih področij.
4.2 KONKURENCA
Na evropskem ponudbenem trgu iger na srečo je še vedno prisotna klasična
igralniška ponudba za premožnejše domače in tuje goste. Za večino igralniških
gostov pa je zlasti zanimiva evropskemu gostu prilagojena celovita igralniško -
zabaviščna ponudba ameriškega tipa. V evropskih državah je razvita tudi ponudba
iger na igralnih avtomatih zunaj igralnic, na primer v gostinskih lok alih, nakupovalnih
centrih, klubih, na bencinskih črpalkah. Ta ponudba se v večini evropskih držav
regulira tako, da se na teh avtomatih prireja le t. i. »soft« hazard z omejitvami višine
vplačila v posamezno igro in izplačila, omejitvami števila in lokaci je igralnih
avtomatov, hitrosti igre in vrste iger, ki se lahko prirejajo. Zaradi tega ta ponudba ni
primerljiva s ponudbo v naših igralnih salonih, ki so po evropskih merilih že prave
(male) igralnice.
Trenutno predstavlja konkurenco slovenski ponudbi ig er na srečo, ki se prirejajo v
igralnicah in igralnih salonih, ponudba sosednjih držav, predvsem Italije, Avstrije in
Hrvaške.
Avstrijska ponudba je večinoma tradicionalna in namenjena zlasti visoki družbi.
Dolgoletni monopolist Casino Austria upravlja v seh 12 igralnic v Avstriji, ki so
pretežno usmerjene na domače goste. Kot odziv na slovensko ponudbo se tudi
avstrijske igralnice intenzivneje ukvarjajo s ponudbo dogodkov, ki privabljajo goste, in
zabavnega programa. Igralni avtomati so v Avstriji tudi zunaj igralnic, v barih in
gostilnah. Večina teh manjših ponudnikov naj bi se v naslednjih letih zaprla, na trgu
pa bi ostali večji, ugledni ponudniki iger na srečo v igralnih salonih. V zadnjem času
se v Avstriji odpirajo veliki pokerklubi, ki prirejajo tudi žive igre, kot black jack, brez
ustrezne koncesije, saj je zakonodaja na tem področju še neurejena.
24
Na Hrvaškem se igre na srečo prirejajo v igralnicah, ki so večinoma majhne, poleg
igralnic pa so zelo popularni igralni saloni. Igralnice so večinoma v obmorskih
turističnih krajih, osem pa jih je v Zagrebu. V Zagrebu je tudi večje število velikih
igralnih salonov, ki imajo tudi do 300 sodobnih igralnih avtomatov. Večina igralnih
salonov je v lasti avstrijskih družb Admiral in Novomatic. Zaradi bližine je s lovenskim
igralnicam zlasti konkurenčna igralnica Mulino na mejnem prehodu Sečovlje, ki je
nova in ponuja prijeten ambient ter lastne nastanitvene zmogljivosti, pa tudi obe
igralnici v Umagu. Konkurenčno prednost hrvaške ponudbe pa zlasti pomeni
ponovna možnost uporabe tobačnih izdelkov v igralniških prostorih.
Glede na to, da je v slovenskih igralnicah in igralnih salonih večina tujih gostov in da
jih je največ v igralnicah in igralnih salonih ob italijanski meji, razmere na italijanskem
igralniškem trgu pomembno vplivajo na povpraševanje po igrah na srečo pri nas.
V Italiji so le štiri igralnice (v San Remu, Benetkah, Campione d'Italia in Saint
Vincentu), ki so bile uzakonjene že med letoma 1928 in 1946. Ureditev se od takrat ni
bistveno spremenila, čeprav se o sprostitvi področja govori že dalj časa. V letu 2008
so italijanske igralnice ustvarile več kot še enkrat toliko igralniških prihodkov kot 12
slovenskih igralnic. Največji tržni delež ima Casino di Venezia, ki je slovenskim
igralnicam najbližja in najbolj konkurenčna.
Poleg igralnic pa se igre na srečo v Italiji igrajo še na številnih igralnih avtomatih
zunaj igralnic (t. i. slot da bar), ki so v igralnih salonih, gostinskih lokalih, hotelih,
prodajalnah srečk. Poslovno priložnost na področju sl ot da bar so odkrile tudi
italijanske igralnice, zlasti Casino di Venezia, ki pod lastno blagovno znamko odpirajo
vedno nove igralne salone. Vplačila v te igre za večkrat presegajo prihodke
italijanskih igralnic in predstavljajo skoraj polovico vplačil v t . i. javne igre, ki
vključujejo vse vrste iger na srečo (loterijske igre, stave, tombola), razen iger na
srečo, ki se prirejajo v igralnicah.
Najnovejšo oblika ponudbe iger na srečo pa nudijo VLT -aparati (Video Lottery
Terminal). V namenskih lokalih bo nameščenih kar 60.000 VLT -aparatov, in sicer do
150 aparatov v posameznem lokalu. Uvedbo nove igralniške ponudbe bo omogočil
dekret italijanske vlade z namenom zagotoviti sredstva za popotresno obnovo
pokrajine Abruzzo. Ta nova vrsta italijanske ponudbe terja ustrezen slovenski odziv.
Od sosednjih držav se spremembe igralniške ponudbe pripravljajo tudi na
Madžarskem. Madžarska že več let načrtuje gradnjo velikega igralniško -
zabaviščnega centra s sodelovanjem tujega kapitala. V ta namen je tudi uvedla
stimulativno degresivno davčno lestvico za obdavčitev igralniških prihodkov. Pred
dvema letoma je ekskluzivno koncesijo za upravljanje igralnice I. kategorije na
območju Budimpešte za 20 let od odprtja pridobilo madžarsko podjetje, ustanovljeno
s tujim kapitalom . Projekt obsega hotel s 3000 sobami in 1000 apartmaji, kongresni
center, opero, gledališče, marino, nakupovalni in zabaviščni center ter igralnico z 200
igralnimi mizami in 4000 igralnimi avtomati. Igralniško -zabaviščni center, ki naj bi bil
največji v Evropi, naj bi bil zgrajen v letih od 2012 do 2014.
Tudi s Slovaškega poročajo o projektu igralniško -zabaviščnega kompleksa
Metropolis pri Bratislavi, ki naj bi ga izvedli madžarska nepremičninska razvojna
družba TriGranit in ameriška igralniška družba Har rah's Entertainment. Odločilen za
25
ta projekt naj bi bil strateški položaj v bližini dveh avtocest in štirih mednarodnih
letališč. Gradnja naj bi se začela v letu 2010, v prvi fazi pa naj bi investitorja v
kompleks Metropolis vložila 1,5 mrd. evrov.
V puščavi ob mestu Zaragoza v španski pokrajini Aragon je bilo vse pripravljeno za
projekt Grand Scala, ki bi obsegal 32 igralnic – hotelov, pet tematskih parkov in
ostalo ponudbo po vzoru Las Vegasa. Zaradi aktualnih dogodkov na igralniškem trgu
se je projekt zmanjšal in preimenoval v Minor Scala.
5 ANALIZA VPLIVOV NA EKONOMIČNOST V DEJAVNOSTI PRIREJANJA
IGER NA SREČO V SLOVENSKIH IGRALNICAH IN IGRALNIH SALONIH10
Pri analizi ekonomičnosti v dejavnosti prirejanja iger na srečo se usmerjamo na
prihodke od igralništva, ki jih razstavimo na posamezne elemente. Preučujemo
sposobnost koncesionarjev za ustvarjanje bruto igralniških prihodkov. Analiza zajema
slovenske igralnice in igralne salone v obdobju od leta 2000 do leta 2009. Glede na
razpoložljive podatke je v analizo vključen samo strogo igralniški del.
Osnovni kazalnik primerjave so bruto igralniški prihodki na obiskovalca, ki pa so
odvisni od obsega ponudbe ter izkoriščenosti nameščene ponudbe. Z linearno
regresijo ugotavljamo, kateri faktorji vplivajo na p osamezne elemente ekonomičnosti
v dejavnosti prirejanja iger na srečo.
Model kaže, da so prihodki na obiskovalca odvisni predvsem od velikosti igralnice
oziroma igralnega salona (večje enote imajo večje prihodke na obiskovalca,
povprečno štiri cente na vs ako dodatno igralno mesto) in deleža tujih vstopov
(dodatna odstotna točka tujih vstopov pomeni v povprečju za 23 centov večje
prihodke na obiskovalca), močan pa je tudi vpliv števila obiskovalcev v regiji
(dodatnih 100.000 obiskovalcev v regiji pomeni v povprečju 2,3 evra manjše prihodke
na obiskovalca). Podatki kažejo na to, da igralnice s kakovostnejšo ponudbo
pritegnejo boljše goste oziroma goste zadržijo dlje časa, zato uspejo od gosta iztržiti
večje prihodke.
Model kaže, da so prihodki na igralno mes to odvisni predvsem od števila
obiskovalcev (dodaten obiskovalec v povprečju pomeni 21 centov večje prihodke na
igralno mesto), od velikosti igralnice oziroma igralnega salona (večje koncesije imajo
manjše prihodke na igralno mesto, povprečno 79 evrov letno na vsako dodatno
igralno mesto) in od deleža tujih vstopov (dodatna odstotna točka tujih vstopov
pomeni v povprečju 70,6 centa večje prihodke na obiskovalca).
Če predpostavimo, da so stroški prirejanja posebnih iger na srečo proporcionalni
številu nameščenih igralnih mest, lahko sklepamo, da v dejavnosti prirejanja iger na
srečo obstajajo določene negativne ekonomije (disekonomije) obsega, saj z
naraščanjem obsega ponudbe izkoriščenost sredstev pada. Izkoriščenost sredstev je
v celoti odvisna od obsega ponudbe ter števila in vrste obiskovalcev, ne pa tudi od
10 Vir: Ekonomske podlage za novo strategijo prirejanja iger na srečo, dr. Marko Pahor, februar 2010.
26
tipa koncesije, zato je smiselno tip koncesije vezati na obseg ponudbe, ne pa na
vrsto iger, ki se ponujajo.
Dodatna podrobnejša analiza kaže, da so v vseh koncesijah, ki so jih doslej zaprli,
prihodki na igralno mesto pred zaprtjem padli pod 10.000 evrov na letni ravni.
Sklepamo, da obratovanje pod to mejo na daljši rok ni ekonomično.
Glede na navedene analize predlagamo, da se obseg iger na srečo določi tako, da
se koncesionarjem omogoči v povprečju 30.000 evrov prihodkov na igralno mesto ob
ocenjenem obsegu prihodkov.
Analiza vplivov na ekonomičnost prirejanja posebnih iger na srečo kaže na to, da
obstajajo razlike med različnimi koncesijami. Večje koncesije pritegnejo manj
obiskovalcev na igralno mesto in dosegajo manjše prihodke na igralno mesto, uspejo
pa kljub temu iztržiti več na posameznega obiskovalca. To je lahko posledica tega,
da pritegnejo »boljše« goste z višjo porabo, še bolj verjetno pa je, da take koncesije z
višjo kakovostjo in dodatno ponudbo gosta zadržijo dlje časa, zato ta vso svojo
načrtovano porabo opravi v tej koncesiji. Tudi pozitiven vpliv deleža tujih
obiskovalcev na prihodke na obiskovalca lahko pojasnimo s tem, da tuji obiskovalec
pride v povprečju iz bolj oddaljenih krajev in ciljno z namenom igrati in se zabavati v
enem centru, zato se v njem zadrži dlje časa in porabi več.
Glede na ugotovitve, da destinacijsko usmerjeno igralništvo povzroča manjše
družbene stroške in je družbeno bolj sprejemljivo, 11
je smiselno, da drž ava spodbuja
tak tip igralništva. Tak tip igralništva lahko poteka le v velikih igralniško -zabaviščnih
centrih, saj ti ponujajo dovolj pestro ponudbo zabave, da igralca zadrži ves večer ali
celo več dni. Hkrati pa tak center aktivira mrežno eksternalijo, ki pritegne goste v kraj,
ki se tudi ostalim zdi zaželena destinacija. Alternativa ali dopolnitev spodbujanja
razvoja večjih centrov je razvoj igralniških destinacij, kjer nekaj srednje velikih
koncesionarjev razvije podobno privlačen produkt.
Če pa pri analizi vplivov na ekonomičnost prirejanja posebnih iger na srečo gledamo
samo strogo igralniški del, ugotavljamo, da je, kljub večji družbeni sprejemljivosti,
prirejanje iger na srečo v večjih igralniško -zabaviščnih centrih ekonomsko nekoliko
manj upravičeno, saj vodi do slabše izkoriščenosti kapacitet in s tem do večjih
stroškov na enoto prihodkov. Za spodbujanje razvoja večjih igralniško -zabaviščnih
centrov je torej nujno, da se ekonomika večjih, družbeno bolj sprejemljivih centrov
popravi z nižjo povprečn o igralniško dajatvijo, ki obremenjuje neposredno igralniški
prihodek brez upoštevanja stroškov. To je mogoče narediti z zniževanjem mejnih
stopenj za večje igralnice (“degresija”) ali s priznavanjem stroškov z zmanjševanjem
osnove za dajatve.
11 Vir: Analiza vpliva igralniške dejavnosti na gospodarsko in družbeno okolje v občini Nova Gorica, Ekonomska
fakulteta v Ljubljani, dr. Janez Prašnikar in drugi, september 2005.
27
6 KLJUČNE UGOTOVITVE PREGLEDA IGER NA SREČO V SLOVENIJI IN
TUJINI
Na podlagi izvedenega pregleda stanja na področju iger na srečo so ključne ugotovitve
naslednje:
• glede na dani obseg povpraševanja je igralniški trg v Sloveniji zasičen, zato je
ob nespremenjenem povpraševanju število ponudnikov, ki prirejajo igre na
srečo v igralnicah in igralnih salonih, preveliko;
• dodatno povpraševanje je mogoče zagotoviti le ob dodatnem obsegu in dvigu
kakovosti obigralniške in neigralniške ponudbe.
7 POSLANSTVO
Igre na srečo v Sloveniji so ponudnik sodobnih storitev v svetu zabave.
Posebne igre na srečo v Sloveniji zaokrožujejo ponudbo slovenske obigralniške in
neigralniške dejavnosti v turizmu in kot igralniško -turistični proizvod predstavljajo
specifičen segment turizma, ki je lahko mednarodno konkurenčen in se posledično
lahko naprej razvija z višjimi dodanimi vrednostmi, kot so danes značilne za večino
turističnih proizvodov v Sloveniji. To poslanstvo bomo dosegli z manjšim številom
podeljenih koncesij, koncesionarji bodo kapitalsko močnejši in sposobni za izgradnjo
družbeno bolj sprejemljivih igralniških središč.
Klasične igre na srečo v Sloveniji obstajajo za potrebe domačega trga oziroma
povpraševanja ter za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
8 VIZIJA
Vizija Republike Slovenije na področju prirejanja iger na srečo je postati država s
sodobnim in kakovostnim prirejanjem iger na srečo, kjer igre na srečo potekajo v
urejenem in nadzorovanem okolju ter v takšnem obsegu in strukturi, ki dolgoročno
zagotavljata čim večje koristi za slovensko družbo, hkrati pa so doseženi cilji pravne
in socialne države, ki so zapisani v Ustavi Republike Slovenije, ter je spoštovan javni
interes. To pomeni, da so varovane vrednote, predvsem varstvo šibkejših družbenih
skupin, kot so otroci in mladoletniki, varstvo potrošnikov, zmanjševanje in
odpravljanje kaznivih dejanj ter odvisnosti od iger na srečo.
9 STRATEŠKE USMERITVE IN CILJI
Za uresničitev svojega poslanstva in vizije na področju prirejanja iger na srečo sledi
Republika Slovenija naslednjim strateškim usmeritvam:
• prirejanje iger na srečo v urejenem in nadzorovanem okolju;
28
• razvoj dolgoročno vzdržne in mednarodno konkurenčne ponudbe iger na srečo,
ki dopolnjuje turistično ponudbo Slovenije, ki je privlačna tudi za goste z
oddaljenih trgov;
• kakovostno zadovoljevanje domačega povpraševanja po igrah na srečo s
takšnimi oblikami in vrstami iger na srečo, da predstavljajo čim manjše tveganje
za razvoj problematičnega igranja ter ne povzročajo odtoka denarja v tujino;
• doseganje optimalnih prihodkov iz dajatev od iger na srečo za državo, lokalne
skupnosti in druge upravičence oziroma deležnike.
Na osnovi sodobne strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji bo v naslednjem letu
pripravljena zakonska podlaga za razvoj iger na srečo, kot ga predvideva strategija.
Tudi v bodoče bosta v Sloveniji obstajala dva ponudnika klasičnih iger na srečo, ki
bosta v javni lasti oziroma lasti nepridobitnih organizacij. Na tem področju bomo imeli
javni monopol, ki je značilen tudi za večino drugih držav.
Na področju posebnih iger na srečo bomo imeli vse manj koncesij, ki pa bodo večje,
locirane na turistično in urbano zaokroženih območjih ter bodo vsebovale vse večjo
turistično komponento. Ob danih napovedih bomo v Sloveniji do leta 2013 igre na
srečo prirejali v največ 35 igralniških enotah, do leta 2020 pa bomo igre na srečo
prirejali v največ 30 igralniških enotah.
10 PRIORITETNA PODROČJA RAZVOJA IGER NA SREČO
V skladu s strateškimi usmeritvami so prioritetna podr očja razvoja iger na srečo v
Sloveniji:
• družbeno odgovorno prirejanje in igranje iger na srečo;
• turistično usmerjeno igralništvo;
• prirejanje loterijskih iger in stav;
• kakovost in sodobnost ponudbe iger na srečo;
• preprečevanje nedovoljenega prirejanja iger na srečo.
11 SPLOŠNI IN POSEBNI CILJI RAZVOJA IGER NA SREČO
11.1 SPLOŠNI CILJI
Na celotnem področju iger na srečo se zasledujejo naslednji splošni cilji:
• oblikovati kakovostno in pestro ponudbo iger na srečo;
• zagotoviti dolgoročno stabilnost poslov anja koncesionarjev, tudi če se
zakonodaja ali ponudba v sosednjih državah spremeni;
• zadovoljiti domače povpraševanje po igrah na srečo;
• izboljšati sistem upravljanja, vodenja in nadzora koncesionarjev;
• izboljšati kakovost opravljanja storitev;
29
• ob sledenju hitremu tehnološkemu razvoju igralnih naprav ohranjati
pomembno vlogo zaposlenih v igralniški dejavnosti;
• zagotoviti preglednost poslovanja koncesionarjev;
• zmanjšati število dodeljenih koncesij;
• spodbujati odgovorno prirejanje in igranje iger na srečo;
• urediti sistem delitve dajatev od prirejanja iger na srečo tako, da bodo
do dajatev upravičeni tisti, katerih aktivnosti oziroma zahteve po
sredstvih so direktno povezane z obsegom prirejanja iger na srečo;
• zagotoviti namensko uporabo dajatev od prirejanja iger na srečo;
• na normativnem področju zagotoviti čim hitrejši odziv na spremembe na
področju iger na srečo (spremembe na domačem in tujih tržiščih,
tehnološke inovacije);
• pripraviti jasne in pregledne predpise;
• skrajšati in poenostaviti upravne postopke;
• izboljšati kvaliteto in učinkovitost zunanjega nadzora;
• uskladiti delovanje vseh državnih organov proti nelegalnim ponudnikom
iger na srečo.
11.2 POSEBNI CILJI
Na posameznih prioritetnih področjih iger na srečo se bodo, poleg splošnih,
zasledovali še naslednji posebni cilji.
11.2.1 Posebni cilji na področju turistično usmerjenega igralništva
• Spodbuditi razvoj turistične in zabaviščne infrastrukture s stimulativnim
sistemom dajatev od iger na srečo;
• zagotoviti kakovostno in pestro obigralniško ponudbo;
• uvesti aktivno koncesijsko politiko;
• oblikovati zaokrožena igralniška območja;
• podrobneje opredeliti pogoje (normative) za posamezno vrsto igralne
enote, zlasti glede lokacije, prostorskih pogojev in obigralniške
ponudbe;
• pridobiti čim večji delež ekonomsk e rente za državo, ki še omogoča
ustrezno raven investiranja v igralnico ter ustrezno donosnost
koncesionarja.
11.2.2 Posebni cilji na področju prirejanja loterijskih iger in stav
• Dodeliti koncesije za prirejanje loterijskih iger ali stav gospodarskim
družbam in ne za posamezno igro;
• urediti lastniško strukturo oziroma značaj (nepridobitni) koncesionarjev;
• podpirati povezovanje koncesionarjev v mreže loterij za prirejanje
skupnih iger;
• zakonsko določiti višino koncesijske dajatve za loterijske igre in stave;
• spremeniti sistem delitve koncesijske dajatve tako, da se določi
razmerje delitve med FIHO in FŠO;
30
• omejiti loterijske igre in stave, da jih lahko igrajo le osebe, ki so stare
najmanj 18 let.
11.2.3 Posebni cilji na področju družbeno odgovornega prirejanja in
igranja iger na srečo
• Objektivno obveščati igralce in javnost o značilnostih in nevarnostih iger
na srečo;
• preprečiti agresivno in zavajajoče reklamiranje iger na srečo;
• omejevati problematično in patološko igranje;
• iz dajatev od iger na srečo zagotoviti financiranje raziskav, programov
izobraževanja ter svetovanja in zdravljenja za problematične in
patološke igralce in njihove družine;
• posebno pozornost nameniti tudi financiranju programov, ki jih na tem
področju izvajajo nevladne organizacije.
11.2.4 Posebni cilji na področju kakovosti in sodobnosti ponudbe iger na
srečo
• Povečati pestrost iger na srečo in zadovoljstvo igralcev z uvedbo novih
tehnologij pri prirejanju iger na srečo;
• uskladiti tehnične zahteve z uveljavljenimi standardi, da se omogoči
uvedba najmodernejših igralnih naprav in sistemov;
• omogočiti slovenskim proizvajalcem visokokakovostne igralniške
tehnologije testiranje svojih izdelkov v slovenskih igralnicah, ob
ustreznem spremljanju in pod nadzorom nadzornega organa;
• razviti standarde za prirejanje spletnih iger na srečo;
• popestriti ponudbo igralnic z uvedbo ločenih prostorov za prirejanje igre
na srečo poker (poker room);
• sprejeti nacionalne poklicne kvalifikacije za specifične igralniške poklice;
• v igralnicah in igralnih salonih z agotoviti ustrezno število zaposlenih s
potrebnimi kvalifikacijami za delo;
• izboljšati notranji nadzor pri koncesionarjih.
11.2.5 Cilji na prioritetnem področju preprečevanja nedovoljenega
prirejanja iger na srečo
Cilji na prioritetnem področju preprečevanja nedovolj enega prirejanja iger na
srečo so vključeni v splošne cilje.
12 STRATEŠKE OPREDELITVE
12.1 VRSTE IGER NA SREČO
Ureditev v Sloveniji
31
V Sloveniji se igre na srečo razvrščajo v:
• klasične igre na srečo: številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom,
kvizloterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge
podobne igre;
• posebne igre na srečo: igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti
drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami ali kartami, na igralnih
panojih ali na igralnih avtomatih, ter stave in druge podobne igre.
Posebne igre na srečo se prirejajo v:
• igralnicah, kjer se prirejajo tako imenovane žive igre na igralnih mizah in igralnih
panojih ter igre na igralnih avtomatih;
• v igralnih salonih, kjer se prirejajo le igre na igralnih avtomatih.
Igre na srečo, ki se prirejajo po internetu in drugih telekomunikacijskih sredstvih (v
nadaljnjem besedilu: spletne igre), po slovenski zakonodaji niso posebna vrsta iger
na srečo, ampak le poseben način prirejanja iger na srečo, za katerega veljajo
določeni posebni pogoji.
Ureditev v drugih državah12
V večini držav članic Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) igre na
srečo razvrščajo v naslednje sektorje: loterije, st ave, igralnice, igralni avtomati izven
igralnic in bingo.
V vseh državah članicah obstajajo loterije, medtem ko so ureditve glede stav
različne. V nekaterih državah članicah so dovoljene le stave na športne prireditve
(Avstrija, Belgija, Nemčija, Estonija, Francija, Madžarska, Luksemburg, Nizozemska
in Portugalska), pri tem pa so v nekaterih od njih prepovedane stave v živo. Številne
države članice prepovedujejo organizatorjem športnih prireditev, da bi bili udeleženi
pri sprejemanju stav zaradi preprečev anja goljufij (Bolgarija, Nemčija, Estonija,
Grčija, Francija, Madžarska, Italija, Latvija, Portugalska, Romunija).
Igralnice so prepovedane na Cipru in na Irskem, igralni avtomati izven igralnic pa so
prepovedani v Estoniji, Grčiji, Franciji, Luksemburgu in na Portugalskem. Skoraj
polovica držav članic ima posebno pravno ureditev, ki dovoljuje in ureja bingo
(Češka, Danska, Finska, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska,
Poljska, Portugalska, Švedska in Velika Britanija).
Spletne igre na s rečo so načeloma prepovedane v več državah članicah (Ciper,
Nemčija, Estonija, Grčija, Nizozemska in Poljska), medtem ko v drugih državah
članicah veljajo posebne omejitve za spletne igre na srečo, v skladu s katerimi so
prepovedane zlasti spletne igralnic e in igralni avtomati, dostopni prek spleta (Belgija,
Francija, Finska, Madžarska, Litva, Portugalska, Slovaška).
12 Vir podatkov za prikaz ureditve v drugih državah v celotnem poglavju je Poročilo o napredku, Svet Evropske
unije, 15690/08, november 2008 ter odgovori delegacij na vprašalnik, Svet Evropske unije SN 4377/08, SN
4460/08, SN 4473/08 in SN 4570/08.
32
V državah članicah, v katerih spletne igre niso izrecno prepovedane, se dovoljene
oblike iger na srečo ponujajo tudi prek svetovnega spleta. Dodeljena dovoljenja,
licence ali koncesije namreč veljajo na splošno za vse igre na srečo, tako za klasične
kot za spletne. Le Malta in Italija izdajata licence posebej za (določene) spletne igre
na srečo.
12.1.1 Poimenovanje klasičnih in posebnih iger na srečo
Razdelitev iger na srečo na klasične in posebne ni ustrezna. Tovrstno poimenovanje
je v Sloveniji sicer uveljavljeno, ni pa vsebinskih razlogov zanj. Zlasti pri primerjavi z
drugimi državami zahteva takšno poimenovanje dodatna pojasnila. Z raz vojem
informacijske tehnologije in prihodom iger na srečo z oddaljenim dostopom, ki se
prirejajo na svetovnem spletu, se pojem »klasične« igre na srečo največkrat
uporablja za igre na srečo, ki se fizično prirejajo na določeni lokaciji (uporabljajo se
tudi izrazi land-based oziroma off-line gaming), medtem ko »posebnih« iger na srečo
v drugih ureditvah ne poznajo.
Zato je primerneje, da se razdelitev iger na srečo na klasične in posebne opusti in da
igre na srečo razvrstimo v loterijske igre, stave ter igralniške igre (casino games).13
12.1.2 Natančna opredelitev vrst iger na srečo
Določitev posameznih vrst klasičnih in posebnih iger na srečo v ZIS je nejasna in
neusklajena. Vrste posebnih iger na srečo so sicer navedene, vendar pa so določene
nesistematično, enkrat v odnosu igralec – igralnica, nato glede na pripomoček – igre
s kroglico, kartami, kockami, na panojih, igralnih avtomatih in kot stave, kar je najširši
pojem pri igrah na srečo. Posamezne vrste iger na srečo tudi niso podrobneje
opredeljene. Nejasnost in neusklajenost sta zlasti problematični pri stavah, saj so
športne stave vključene med klasične igre na srečo, stave pa so vrsta posebnih iger
na srečo.
Pri stavah je treba natančno določiti sisteme dovoljenih stav v odnosu do športnih
dogodkov, tudi sistem stavnih borz, in preprečiti vpliv lastnikov klubov, igralcev,
sodnikov, koncesionarjev. V ponudbi stav se vse bolj uveljavljajo stavne borze
oziroma »exchange servisi«, ki objavijo stavne dogodke, kvote pa sproti oblikujejo
sami igralci, ki v taki ponudbi in povpraševanju igrajo drug proti drugemu.
Posebej se obravnavajo t. i. stave na konjskih dirkah oziroma stave na tekmovanjih s
kopitarji in opredelijo se pogoji za prirejanje te vrste iger na srečo, ki lahko
pomembno prispeva k razvoju reje športnih konj.
Zato je treba jasno določiti vrste iger na srečo in vsako vrsto tudi natančneje
opredeliti. Ob tem pa je treba opredeliti in ustrezno urediti tudi nagradne igre in igre v
reklamne namene, ki sicer niso igre na srečo. Igre, ki so opredeljene kot vrsta igre na
srečo, se ne smejo prirejati zunaj igralnic oziroma igralnih salonov (v lokalih) kot
13 V nadaljnjem besedilu zaradi jasnosti, zlasti pri opisu sedanje ureditve iger na srečo, še vedno uporabljamo
izraza klasične in posebne igre na srečo.
33
nagradna igra ali igra v reklamne namene. Posebej se opredelijo še t. i. dobrodelne
igre na srečo.
12.1.3 Igralnice in igralni saloni
Z vidika ponudbe iger na srečo je razlika med igralnicami in igralnimi saloni vedno
manjša. Ta proces poteka z uvajanjem novih tehnologij, ko se tudi tipične igre s
kartami, kockami in z ruleto izvajajo avtomatizirano ali elektronizirano brez pomoči
človeka. Ker je ce neje in enostavneje upravljati s takšno igralniško ponudbo,
postajajo igralnice vedno bolj podobne igralnim salonom. Igralec ne vidi več bistvene
razlike med ponudbo igre v igralnici ali igralnem salonu, saj lahko tudi v igralnem
salonu igra za visoke znes ke, ponudba igralnih avtomatov je velika, do 200, pri
vstopu pa se mora igralec prav tako identificirati kot v igralnici.
Zaradi spreminjanja tehnologije iger je sedanja zakonska delitev na posamezne vrste
posebnih iger na srečo ( igre, ki jih igralci igr ajo drug proti drugemu, igre s kroglico,
igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici, igre s kockami, igre na igralnih
panojih, igre na igralnih avtomatih in stave) nejasna in neživljenjska.
Zlasti je pomembna opredelitev igre na igralnem avtomatu oziroma samega igralnega
avtomata. Od te opredelitve pa je odvisno ali se posamezna igra na srečo lahko
prireja v igralnem salonu ali pa le v igralnici.
Glede na vrsto in velikost igralniške in dodatne turistične ponudbe se igralniške igre
na srečo prirejajo v:
• igralnicah, ki se razvrstijo v štiri kategorije: mega igralniško zabaviščni center,
igralniško zabaviščni center, grand casino, igralnica (casino) in
• igralnih salonih.
Od te razvrstitve je odvisna davčna obravnava koncesionarjev (točka 12.3. 5.),
pomembna pa je tudi pri vodenju koncesijske politike (točka 12.6.2.).
Igralnice, ki so kategorizirane kot mega igralniško zabaviščni centri morajo ponuditi
gostu celovito igralniško in turistično ponudbo: najmanj 100 igralnih miz in 2000
igralnih av tomatov, nastanitvene gostinske obrate z najmanj 1000 sobami na
turistično in urbano zaokroženem območju, kategorizirane s 3- 5 zvezdicami
kakovosti, ki so v koncesionarjevi lasti ali upravljanju, turistične atrakcije, na primer
športnorekreacijski center, center za zdravje in dobro počutje, kongresni center ,
prostor za zabavne prireditve.
Igralnice, ki so kategorizirane kot igralniško zabaviščni centri morajo ponuditi gostu
igralniško in turistično ponudbo: najmanj 40 igralnih miz in 500 igralnih avtomatov ,
nastanitvene gostinske obrate z najmanj 300 sobami na turistično in urbano
zaokroženem območju, kategorizirane s 3- 5 zvezdicami kakovosti, ki so v
koncesionarjevi lasti ali upravljanju, turistične atrakcije, na primer športno rekreacijski
center, center za zdravje in dobro počutje, kongresni center ter prostor za zabavne
prireditve.
34
V skupino grand casinojev spadajo igralnice, ki imajo najmanj 20 igralnih miz in 350
igralnih avtomatov, prenočitvene kapacitete z najmanj 50 sobami na turistično in
urbano zaokroženem območju z najmanj 3- 4 zvezdicami kakovosti, ki so v
koncesionarjevi lasti ali upravljanju, poseben prostor za zabavne prireditve ter nudijo
kvalitetne gostinske storitve (restavracija, bar).
V skupino igralnic pa se uvrščajo igralnice z najmanj 6 igralnimi mizami za različne
žive igre, najmanj 100 igralnimi avtomati in dodatno gostinsko ponudbo (restavracija,
bar).
Igralni saloni lahko ponujajo igre na srečo na najmanj 50 in največ 200 igralnih
mestih. V igralnih salonih se prirejajo igre na s rečo na igralnih avtomatih, kjer
naključnost izida izhaja iz programa, ki je zapisan v elektronski napravi –
programskem generatorju naključja. Izjema je lahko elektronska ruleta, kjer
naključnostni izid izhaja iz padca kroglice v cilindru ameriške rulete. Dodatne
neigralniške in obigralniške ponudbe igralnim salonom ni treba zagotavljati.
Izpolnjevanje zahtev za kategorizacijo se letno preverja. Pri tem je potrebno posebno
pozornost posvetiti izpolnjevanju pogojev v primeru, da igralnica nima lastnih
prenočitvenih kapacitet, pač pa ima le- te v upravljanju, da ne bi prihajalo do zlorab in
neupravičenega ugodnejšega davčnega statusa koncesionarja. V primeru, da
igralnica ne izpolni vseh pogojev, se prekategorizira v nižjo kategorijo. Posebna
pozornost je nam enjena tudi temu, da koncesionarji pri oglaševanju točno navedejo
svojo kategorizacijo in ne zavajajo potrošnika.
12.1.4 Prirejanje spletnih iger na srečo
Spletne igre na srečo (igre, ki se prirejajo po internetu in drugih telekomunikacijskih
sredstvih; ustreznejši izraz je sicer igre na daljavo) po veljavni zakonodaji niso
posebna vrsta iger na srečo, ampak le poseben način prirejanja iger na srečo. Zato v
Sloveniji nimamo posebnih koncesij oziroma koncesionarjev za prirejanje spletnih
iger na srečo, a mpak lahko posamezno spletno igro prireja koncesionar v skladu s
koncesijsko pogodbo, ki jo sklene z ministrom za finance. Tudi v državah članicah,
razen na Malti, v Italije in Francije, nimajo posebnih koncesij oziroma licenc za
spletne igre na srečo.
V zvezi s prirejanjem spletnih iger na srečo se pojavljajo številna stališča, od tega, da
jih je treba v Sloveniji prepovedati, do tega, da je treba trg iger na srečo v Sloveniji
odpreti in dovoliti tujim ponudnikom, da prirejajo spletne igre na srečo in za to
plačujejo dajatve v skladu s slovensko zakonodajo.
Smiselno je, da se spletne igre na srečo v Sloveniji prirejajo v omejenem obsegu, ki
naj zadovolji domače povpraševanje. Zato se ohranja obstoječ sistem prirejanja
spletnih iger na srečo.
Možnost za tovrstno prirejanje iger na srečo imajo le koncesionarji za prirejanje
loterijskih iger in stav ter koncesionarji za prirejanje iger na srečo v igralniško -
zabaviščnih centrih in v grand casinojih ob izpolnitvi določenih pogojev. Koncesionar
35
lahko prireja le tisto spletno igro na srečo, ki jo prireja tudi drugače in jo v koncesijski
pogodbi določi minister za finance.
Prednosti takega sistema so v tem, da spletne igre prirejajo le gospodarske družbe,
ki imajo na področju iger na srečo že večletne izkušnje. Ker pa poslujejo tudi v
realnem okolju, imajo igralci do njih večjo stopnjo zaupanja. Spletna ponudba za
koncesionarje ne predstavlja nove ponudbe, temveč omogoča izboljšanje in širitev
obstoječe ponudbe ob uporabi najmodernejše tehnologije in svetovnega spleta.
Z namenom dolgoročne stabilnosti delovanja trga igre na srečo in nadzora nad
spletnim prirejanjem iger na srečo, se:
• onemogoča čezmejna ponudba iger na srečo, ki jo v Sloveniji ponujajo ponudniki brez
ustrezne koncesije;
• ponudba slovenskih koncesi onarjev nameni domačim igralcem oziroma igralcem na
področju, za katero imajo koncesijo;
• zagotavlja možnost konkurenčne ponudbe slovenskim koncesionarjem.
Zlasti na področju spletnih iger na srečo pa je treba spremljati dogajanja na ravni
Evropske unije i n aktivno sodelovati v skupnem urejanju tega področja, saj drugače
ni mogoče učinkovito varovati potrošnikov, ohranjati socialni red ter preprečevati
goljufij, pranja denarja ter zasvojenosti z igrami na srečo.
12.2 LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽB, KI PRIREJAJO IGRE NA SREČO
Ureditev v Sloveniji
Po določbah ZIS so lahko delničarji koncesionarjev, ki prirejajo klasične igre na
srečo:
• pravne osebe, pri čemer pa delež posamezne pravne osebe in z njo povezanih
oseb ne sme presegati 20 % osnovnega kapitala; te določbe pa ne veljajo za
Loterijo Slovenije, d. d.;
• zaposleni in nekdanji zaposleni pri koncesionarju, ki imajo lahko skupaj največ
10 % delnic.
Delničarji koncesionarjev, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah, so lahko:
• Republika Slovenija, lokalne skupnosti in pravne osebe, katerih 100- odstotni
lastnik ali edini ustanovitelj je Republika Slovenija;
• delniške družbe, pri čemer pa delež posamezne družbe in z njo povezanih oseb
ne sme presegati 20 % navadnih delnic, delež vseh delniških družb skupaj pa ne
sme presegati 49 % navadnih delnic koncesionarja (dodatne omejitve so še
glede deleža fizičnih oseb v teh družbah – največ 10 % posamezna fizična
oseba in največ 49 % vse skupaj – ter glede velikosti teh družb – velike po ZGD
– ali pa mora takšna družba us tvariti pretežni del prihodkov iz dejavnosti
investicijskih in pokojninskih družb oziroma skladov, bančništva, zavarovalništva
oziroma finančnega posredništva ali s turistično dejavnostjo).
Za lastniško strukturo gospodarskih družb, ki prirejajo igre na srečo v igralnih salonih,
ni predpisanih posebnih pogojev.
36
Za vse koncesionarje za prirejanje iger na srečo pa velja, da je za pridobitev
navadnih delnic treba pridobiti predhodno soglasje ministra za finance, v nasprotnem
primeru je posel ničen.
Ureditev v drugih državah
V državah članicah je lastniška struktura upravljavcev, ki s koncesijo, licenco oziroma
dovoljenjem države prirejajo posamezno obliko iger na srečo, zelo različna.
Pri loterijah velja v dveh tretjinah držav članic sistem monopolnih dr užb oziroma
sistem izključnih pravic, ki se dodelijo državnim upravljavcem, zasebnim
nepridobitnim upravljavcem ali takšnim, ki jih neposredno nadzoruje javni organ.
Na področju stav (zlasti športnih stav in stav na konjskih dirkah) je v več kot polovici
držav članic ta segment odprt za konkurenco (Avstrija, Belgija, Češka, Estonija,
Italija, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Velika
Britanija), upravljavci z izključnimi pravicami pa so lahko le ustanove, ki jih nadzoruje
država, in/ali nepridobitne ustanove.
Za igralnice veljajo v večini držav članic posebna pravila, s katerimi naj bi se omejilo
njihovo število, kot na primer numerus clausus , predhodno dovoljenje nacionalnega
ali lokalnega upravnega organa, posebni pogoji glede lokacije in posebni pogoji
glede lastništva oziroma upravljanja. V več državah članicah sme igralnico upravljati
samo državni upravljavec ali upravljavec, ki ga strogo nadzoruje država (Nemčija,
Grčija, Finska, Madžarska, Nizozemska, Švedska). V preostalih državah članicah so
igralnice zasebne ali v upravljanju lokalne skupnosti, ki pa lahko upravljanje prepusti
tudi zasebnemu upravljavcu (Italija, Španija).
Prirejanje iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic izvaja večinoma zasebni
sektor.
12.2.1 Lastniška struktura koncesionarjev, ki prirejajo klasične igre na
srečo
Slovenija ima zaprt trg na področju klasičnih iger na srečo, saj veljavni zakon določa
največ 2 koncesionarja in je takšno tudi dejansko število koncesionarjev, ki prirejajo
klasične igre na srečo. Pri tem sta upoštevani število prebivalcev v Sloveniji in
dejstvo, da so klasične igre na srečo namenjene domačim prebivalcem. Tudi rezultati
izračunov študije Analiza in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in
posebnih iger na srečo, dr. Hugo Zagoršek in drugi, avgust 2007, kažejo, da se
učinkovitost ali privlačnost klasičnih iger na srečo z vstopom novega ponudnika ne bi
povečala, razen za spletne stave.
Nerešeno vprašanje pri obstoječi ureditvi pa je lastniška st ruktura koncesionarjev.
Koncesionar Loterija Slovenije, d. d., je v lasti pravnih oseb javnega prava ( FIHO in
FŠO), gospodarskih družb v lasti države (KAD in SOD), 10 % delnic pa imajo
zaposleni. Delničarji koncesionarja Športna loterija in igre na srečo, d. d., pa so
Olimpijski komite Slovenije, Smučarska zveza, javno podjetje (Pošta Slovenije, d. o.
o.), 40 % delnic je v lasti zasebnih gospodarskih družb. Športna loterija in igre na
37
srečo, d. d., monopolno prireja športne stave in nekatere druge igre na s rečo, tudi
spletne igre, za kar obstaja velik interes tudi tujih ponudnikov in otežuje Sloveniji
zagovarjati zaprti trg na področju klasičnih iger na srečo.
Primerna rešitev je, da je koncesionar v javni lasti oziroma lasti nepridobitnih
organizacij, za kar je, glede na sedanje stanje, potrebno ustrezno prehodno obdobje.
Ob tem dodajamo, da se tudi pri določitvi stopenj igralniških dajatev (točka 12.3.1)
zasleduje neprofitni namen poslovanja koncesionarjev v korist financiranja
invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
Pri tem pa mora ostati nacionalna loterija (igra loto) monopol Loterije Slovenije, d. d.,
kar je zgodovinsko in lastniško pogojeno, takšna ureditev nacionalnih loterij pa velja
tudi v večini drugih držav.
12.2.2 Lastniška struktura koncesionarjev, ki prirejajo igre na srečo v
igralnicah
Tudi v bodoče ostajajo v veljavi pravila o lastniški strukturi koncesionarjev, ki prirejajo
posebne igre na srečo v igralnicah, ki določajo, da mora biti večina navadnih delnic
koncesionarja v lasti države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti, največ 49 %
navadnih delnic koncesionarja pa je lahko v lasti zasebnih gospodarskih družb.
Odpravi se omejitev, da ima lahko posamezna zasebna gospodarska družba največ
20 % delnic. Izjemoma pa je lahko lastniški delež države, družb v državni lasti in
lokalnih skupnosti manjši od 51%, če gre za skupna vlaganja z zasebnim sektorjem v
igralniško-zabaviščni megacenter. V primeru, da je lastniški delež države, družb v
državni lasti in lokalnih skupnosti pri skupnih vlaganjih v igralniško -zabaviščni
megacenter manjši od 51%, je potrebno okrepiti nadzor tudi z uvedbo licenc za člane
uprav in druge odgovorne delavce koncesionarjev.
12.2.3 Predhodno soglasje ministra za pridobitev delnic koncesionarja
Z namenom zagotavljanja javnega reda in varstva potrošnikov je treba za pridobitev
več kot 10- odstotnega lastniškega deleža koncesionarja ali za povečanje
obstoječega deleža na več kot 10 % pridobiti predhodno soglasje ministra za finance,
pri čemer morajo biti družbeniki oziroma delničarji preverjeni v celotni lastniški verigi.
Pri ugotavljanju deleža se upoštevajo tudi povezane osebe.
Koncesionarji ne smejo imeti tihih družbenikov.
12.3 DAJATVE OD IGER NA SREČO
Ureditev v Sloveniji
Pri dajatvah od iger na srečo je treba razlikovati med:
• dajatvami od dejavnosti prirejanja iger na srečo in
• dajatvami od dobitkov, doseženih pri igrah na srečo.
38
Dajatvi od dejavnosti prirejanja iger na srečo sta davek od iger na srečo in
koncesijska dajatev, ki ju koncesionarji za prirejanje iger na srečo plačujejo poleg
splošnih dajatev.
Davek od iger na srečo se obračunava in plačuje v skladu z Zakonom o davku od
iger na srečo (Uradni list RS, št. 57/99), in sicer:
• za prirejanje klasičnih iger na srečo se plačuje davek od iger na srečo v višini 5
% od davčne osnove, ki je vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri igri na
srečo, zmanjšana za odstotek s pravili igre predvidenega sklada za dobitke;
• pri posebnih igrah na srečo se plačuje davek od iger na srečo v višini 18 % od
davčne osnove, ki je vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri igri, zmanjšana
za vrednost izplačanih dobitkov, pri posebni igri na srečo, ki jo igralci igrajo
drug proti drugemu, pa prihodek od te posebne igre.
Koncesijska dajatev za prirejanje iger na srečo je določena v ZIS oziroma v odločbi
Vlade RS o dodelitvi koncesije in je:
• za posamično klasično igro na srečo trenutno določena kot 25 do 45 % od
osnove; določi jo Vlada RS v odločbi o dodelitvi koncesije;
• za igre, ki se prirejajo na igralnih mizah v igralnicah, 5 % od osnove,
• za igre na igralnih avtomatih, ki se prirejajo v igralnicah, po progresivni lestvici
od 5 do 20 % od osnove,
• za igre na igralnih avtomatih, ki se prirejajo v igralnih salonih, 20 % od osnove,
ki je vrednost prejetih vplačil, zmanjšana za izplačane dobitke.
Osnova za koncesijsko dajatev pri klasičnih igrah na srečo so vplačila v igro,
zmanjšana za izplačane dobitke. Osnova za koncesijsko dajatev pri posebnih igrah
na srečo pa je pri igrah, ki jih igrajo igralci drug proti drugemu, prihodek
koncesionarja od teh iger, pri ostalih igrah pa je osnova razlika med vplačili v igro in
izplačanimi dobitki.
V skladu z Zakonom o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (Uradni list RS,
št. 24/08) so dobitki na številčni loteriji, loteriji s trenutno znanim dobitkom, kvizloteriji,
tomboli, lotu, športni napovedi, športni stavi, srečelovu in drugi podobni igri,
organiziranih v Sloveniji, obdavčeni s 15 %, če je vrednost dobitka 300 evrov ali višja.
Davek odtegne koncesionar. Dobitki od posebnih iger na srečo niso obdavčeni.
Ureditev v drugih državah
V vseh državah članicah so igre na srečo obremenjene s posebnimi dajatvami,
vendar pa se vrste dajatev, osnove, od katerih se plačujejo, njihova višina in roki
plačila med državami močno razlik ujejo. Stopnje obdavčitve so za različne vrste iger
večinoma različne, le nekaj držav članic uporablja enako davčno stopnjo za celotno
dejavnost (Latvija, Nizozemska). Največkrat pa veljajo enake stopnje obdavčitve za
spletne (on line) in klasične (off line) igre. Osnova za obdavčitev je največkrat bruto
prihodek od iger na srečo (razlika med vplačili v igro in izplačanimi dobitki) ali znesek
vplačil v igro. Najpogosteje se uporablja pavšalna (linearna) stopnja, več držav članic
pa uporablja progresivne stopnje. Poleg tega morajo upravljavci v mnogih državah
članicah plačevati pristojbino za dostop na trg, ki je povezana z dodelitvijo koncesije,
licence oziroma dovoljenja (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Litva,
Latvija, Malta, Nizozemska, Romunija, Velika Britanija).
39
V večini držav, in tudi v Sloveniji, so igralnice obdavčene z davkom na bruto prihodek
od iger na srečo in davkom od dohodkov pravnih oseb. Pri primerjavi davčnih stopenj
na bruto prihodek od iger na srečo sodi Slovenija z 18- odstotno davčno stopnjo med
države z nižjimi davčnimi stopnjami. Na Poljskem znaša davek za igre, ki se prirejajo
v igralnicah in igralnih salonih, 45 % bruto prihodka od iger na srečo, ki predstavlja
razliko med vplačili v igro in izplačili dobitkov. V Belgij i so igralnice obdavčene s
progresivnimi stopnjami, ki znašajo za igralne mize 33 % (do 865.000 evrov profita)
in 44 % (profit nad to mejo), za igralne avtomate pa od 20 % (do 1.199.999 evrov) do
50 % (nad 12.349.999 evrov). Na Nizozemskem plačajo igralnice in ponudniki iger na
igralnih avtomatih davek po stopnji 29 % od dohodka mize oziroma igralnega
avtomata, davka od dohodkov pravnih oseb in DDV pa so oproščeni. V Avstriji so
igralnice obdavčene z davkom, ki se razlikuje glede na vrsto igre, in s posebno
igralniško pristojbino, ki znaša 16 % stave. Davek za igralne avtomate znaša 39 %,
za rulete je progresiven od 35 % navzgor, za ostale igre pa znaša 48 %, pri tem pa je
davčna osnova letni prihodek, zmanjšan za davek od dohodkov pravnih oseb. V
madžarskih igralnicah je obdavčen bruto prihodek od igre na srečo in polovica
napitnine, davčne stopnje pa znašajo 30 % (do 20 mio. evrov), 25 % (za razliko od 20
do 40 mio. evrov) in 10 % (za razliko nad 40 mio. evrov). V Italiji ni enotnega sistema
obdavčitve igralnic, ki so v lasti lokalnih oblasti. Skupna značilnost pa je, da se
vodstva igralnic vsako leto sproti dogovorijo z lokalnimi oblastmi o višini dajatev. V
letu 2008 so bile tri italijanske igralnice obdavčene s stopnjo 30, 35 in 44 %, medtem
ko so bile dajatve za četrto določene v fiksnem znesku 107,5 mio. evrov.
Za natančnejšo primerjavo med državami članicami je treba upoštevati še obdavčitev
z davkom od dohodkov pravnih oseb kot tudi licenčnine oziroma pristojbine za
igralnice. Poleg davkov so namreč i gralnice obremenjene tudi z različnimi vrstami
dajatev za licenciranje in za druge namene. Te dajatve se obračunavajo v različnih
oblikah, na primer na igralno napravo, kot fiksna pristojbina, kot odstotek od bruto
prihodka od iger na srečo, na nadzor.
12.3.1 Koncesijska dajatev pri klasičnih igrah na srečo
Po veljavni ureditvi koncesijska dajatev pri klasičnih igrah na srečo ni zakonsko
določena, ampak jo za vsako igro posebej določi Vlada RS v odločbi o dodelitvi
koncesije za posamezno klasično igro na srečo. Koncesionar tako ne ve, kakšna je
koncesijska dajatev za igro, ki jo želi prirejati, kriteriji za določitev dajatve niso
določeni, dajatev pa je lahko različna za podobne igre.
Zato je treba zakonsko določiti koncesijsko dajatev za klasične igre na srečo (osnovo
in stopnjo), pri čemer se v skupno osnovo združijo vse posamezne igre v okviru
določene vrste iger na srečo, ki jih prireja koncesionar.
12.3.2 Višina obremenitve igralnic z dajatvami
V zadnjem letu koncesionarji za prirejanje iger na srečo v igralnicah opozarjajo, da se
položaj igralniških družb v Sloveniji zaostruje zaradi večletnega izčrpavanja panoge s
presežno davčno obremenitvijo, ki skupaj s splošno gospodarsko krizo ogroža
temelje poslovanja. Navajajo, da so koncesionarji nesoraz merno obremenjeni z
40
dajatvami, saj poleg vseh ostalih plačujejo še dve (davek od iger na srečo in
koncesijsko dajatev), ki se nelogično plačujeta od iste davčne osnove.
Obremenitev iger na srečo z davki in koncesijsko dajatvijo temelji na posebnem
položaju iger na srečo, ki zaradi svoje narave zahtevajo posebno davčno obravnavo.
Zaradi družbene (ne)sprejemljivosti je izhodišče veljavne ureditve, da je treba
prihodke družb, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, primerno obremeniti v primerjavi z
ostalimi gospodarskimi subjekti. Glede na posebne namene posamezne dajatve
dejavnost prirejanja iger na srečo z davkom in koncesijsko dajatvijo prispeva v skladu
s svojo ekonomsko močjo k financiranju različnih skupnih oziroma splošnih potreb.
Igralniška dejavnost je pov sod v svetu v primerjavi z drugi gospodarskimi
dejavnostmi obremenjena z dodatnimi dajatvami. Velikost te dodatne obremenitve pa
je odvisna od ciljev, ki jih posamezna država pri tem zasleduje.
Koncesionarji, ki v Sloveniji prirejajo igre na srečo, so opr oščeni plačila DDV,
plačujejo pa davek od iger na srečo. Pri tem je višina davka od iger na srečo
določena tako, da upošteva dejstvo, da je dejavnost prirejanja iger na srečo
oproščena plačila DDV. Ob uvedbi DDV so bili namreč pripravljeni izračuni o obseg u
DDV, ki se zaradi nepriznavanja odbitka DDV vključi v stroške koncesionarjev, zato
je bila tudi raven posebne obdavčitve igralniške dejavnosti prilagojena temu. Stopnja
davka od iger na srečo je zaradi upoštevanja teh dodatnih stroškov nižja od stopnje
DDV (18 % v primerjavi z 20 % oziroma 19 % leta 1999).
Upoštevaje navedeno, je mogoče oceniti, da je davčna obremenitev dejavnosti
prirejanja iger na srečo primerno umeščena v slovenski davčni sistem in da davek od
iger na srečo ne more biti obravnavan kot element, ki ovira oziroma zavira nadaljnji
razvoj igralniške dejavnosti.
12.3.3 »Davek na davek« pri posebnih igrah na srečo
V zadnjem času se v javnosti izpostavlja kot nerešeno vprašanje dejstvo, da se
davek od iger na srečo in koncesijska dajatev plačujeta od enako določene davčne
osnove – bruto prihodka od posebnih iger na srečo. Ker je osnova za plačilo obeh
dajatev določena na enak način, se pojavlja stališče, da naj bi šlo za plačevanje
davka na davek oziroma za dvojno obdavčitev iger na srečo, ki se prirejajo v
igralnicah in igralnih salonih.
V zvezi s temi trditvami je treba upoštevati:
• o dvojni obdavčitvi oziroma plačilu davka na davek lahko govorimo le v primeru,
če se na isto davčno osnovo plačuje enakovrstni davek več kot enkrat, v primeru
plačila koncesijske dajatve in davka od iger na srečo pa ni tako;
• čeprav se v javnosti koncesijska dajatev pogosto enači z davkom, v strokovni
literaturi teh dveh pojmov ni mogoče enačiti, prejemniki prihodkov iz naslova
obeh dajatev so različni, namen pobiranja vsake od njiju je različen;
• glede na naravo dejavnosti bi bila izbira različne osnove za vsako obravnavano
dajatev obremenjujoča za zavezance, načelno bi lahko obe dajatvi sešteli in
uvedli enovit, višji davek, a bi se s tem porušil osnovni koncept glede porabe
sredstev;
41
• obračun dajatev od enako določene osnove pomeni administrativno
poenostavitev za zavezance, je enostaven za kontrolo in povzroča zavezancem
relativno nizke stroške spoštovanja davčnega predpisa oziroma predpisa, ki
določa koncesijsko dajatev;
• pristajanje na logiko, kot jo zagovarjajo pobudniki zgoraj opisanega razmišljanja,
bi pomenilo nevaren precedens v dosedanji praksi določanja davčnih osnov in
različnih dajatev od iste osnove. V drugih primerih, ko se na isto storitev ali blago
plačuje več dajatev, se nobena dajatev ne odšteva od davčne osnove za drugo
dajatev (tako se na primer od iste osnove plačujejo trošarine in okoljske dajatve
za obremenjevanje okolja z emisijami CO2, po drugi strani pa je na primer sistem
DDV zasnovan tako, da se v davčno osnovo za obračun DDV vključijo vse druge
dajatve, ki se plačujejo za določeno blago ali storitev). Pristanek na zgoraj
opisano logiko bi zato lahko pomenil, da je tudi v drugih primerih, ko se od iste
osnove obračunavata oziroma odmerita dve dajatvi ali več, treba sistem
obračuna oziroma odmere dajatev spremeniti tako, da se od davčne osnove za
eno dajatev odšteje druga plačana dajatev. V sistemu DDV pa si takšne rešitve
sploh ni mogoče zamisliti.
Ne glede na to, da je obstoječa ureditev osnove za dajatve primerna, pa je smiselno
združiti davek od iger na srečo in koncesijsko dajatev pri prirejanju posebnih iger na
srečo v eno dajatev – davek od iger na srečo. Z vidika pobiranja dajatev bi bila to
preglednejša in enostavnejša rešitev, vendar pa zahteva preureditev pripadnosti tako
zbranih prihodkov, saj je sedaj namen porabe koncesijske dajatve določen povsem
drugače kot namen porabe prihodkov od davka od iger na srečo.
12.3.4 »Prikriti« davek zaradi nepriznavanja vstopnega DDV
Pojavljajo se tudi stališča, da so koncesionarji obremenjeni tudi s prikritim davkom v
obliki neodbitnega vstopnega DDV, ki »kaznuje« koncesionarje za vlaganja v
turizem, kar je v nasprotju s cilji turistične strategije. Pri tem se postavlja vprašanje,
kako je mogoče zagotoviti, da bi koncesionarji lahko uveljavljali odbitek vstopnega
DDV pri investicijah, ker jim ta povečuje stroške investicij.
V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in upoštevaje zavezujoča določila
Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV
oziroma Direktiva 2006/112) lahko zavezanec uveljavlja odbitek vstopnega DDV le v
zvezi z DDV, ki mu je bil zaračunan ob nakupu blaga oziroma za storitve, ki jih
uporabi v povezavi z opravljanjem svoje obdavčene dejavnost i in taksativno
določenih oproščenih dejavnosti (izvoz blaga, dobave blaga v drugo državo članico
ipd.).
Ker se od iger na srečo DDV ne obračunava, koncesionarji ne morejo uveljavljati
odbitka vstopnega DDV v zvezi s stroški, ki jih imajo pri opravljanju te svoje
dejavnosti. To pomeni, da vrednost, ki jo v procesu ponudbe igralniške storitve doda
prireditelj iger na srečo, ni obdavčena, obdavčeni pa so stroški, ki zanj nastanejo v
tem procesu. Takšna ureditev izhaja iz obligatornih določb Direktive o DDV, ki jih
mora vsaka država članica v svoji zakonodaji dosledno spoštovati.
Če pa zavezanec za DDV, ki prireja igre na srečo, opravlja še druge dejavnosti
(gostinsko dejavnost, wellness center, kongresno dejavnost, hotelske namestitve
42
ipd.), lahko pravico do odbitka vstopnega DDV ugotavlja za vsako dejavnost posebej
na več načinov:
• za vsak strošek posebej ugotavlja, ali je povezan z opravljanjem oproščene ali
katere od obdavčenih dejavnosti, in ga temu primerno tudi upošteva oziroma ne
upošteva pri odbitku;
• ugotovi odbitni delež, pri čemer na eni strani upošteva vso svojo dejavnost, na
drugi strani pa vso oproščeno dejavnost – na ta način v pavšalu uveljavi odbitek
vstopnega DDV za tisti del dejavnosti, za katerega se v skladu z zakonom prizna
odbitek;
• lahko se odloči za vodenje ločenega knjigovodstva za obdavčene oziroma za
oproščene dejavnosti (ali celo ožje – po posamezni dejavnosti) in glede na to, s
katero dejavnostjo je posamezen strošek povezan, tudi določi, ali se lahko
uveljavi odbitek vstopnega DDV.
Pri analizi utemeljenosti zgoraj navedenega očitka je treba upoštevati tudi, da se
lahko strošek DDV zmanjšuje tudi z ukrepi zunaj sistema DDV. Tako na primer lahko
koncesionar, ki za investicijo v svojo dejavnost prejme evropska sredstva, plačani
DDV (če ne more uveljaviti odbitka DDV) uveljavlja kot upravičen strošek, če seveda
to dopuščajo pravila programa sredstev EU, za katerega je kandidiral.
12.3.5 Spodbujanje koncesionarjev, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah
za zagotavljanje dodatne turistične ponudbe
Značilnost slovenskega igralništva je usmerjenost na goste iz tujine. Večina tujih
gostov so enodnevni gostje, ki bi jih pestrejša igralniška in dodatna turistična
ponudba lahko zadržala za več dni. Zato je smiselno spodbuditi koncesionar je za
uresničitev razvojnih turističnih investicijskih načrtov z olajšavami pri igralniški dajatvi.
Analiza vplivov na ekonomičnost prirejanja posebnih iger na srečo kaže, da v ečje
koncesije pritegnejo manj obiskovalcev na igralno mesto in dosegajo manjš e
prihodke na igralno mesto, uspejo pa kljub temu iztržiti več na posameznega
obiskovalca. Prirejanje iger na srečo v večjih igralnicah je ekonomsko nekoliko manj
upravičeno, saj vodi do slabše izkoriščenosti kapacitet in s tem do večjih stroškov na
enoto prihodkov. Za spodbujanje razvoja večjih igralnic je torej nujno, da se
ekonomika večjih, družbeno bolj sprejemljivih igralnic, popravi z nižjo povprečno
igralniško dajatvijo, ki obremenjuje neposredno igralniški prihodek brez upoštevanja
stroškov. To je m ogoče narediti z zniževanjem mejnih stopenj za večje igralnice – z
degresivno igralniško dajatvijo.
Spodbude naj veljajo za igralnice, ki se uvrstijo v skupino igralniško -zabaviščnih
megacentrov, igralniško -zabaviščnih centrov in skupino grand casinojev (točka
12.1.3).
Obremenitev koncesionarjev naj bo odvisna od velikosti ekonomskih učinkov in
deleža turistične komponente. Pri opredelitvi ekonomskih učinkov in turistične
komponente se upoštevajo kriteriji:
bruto prihodek od iger na srečo
pri tem je predpostavka, da je velik prihodek mogoče doseči samo s privabljanjem
bolj oddaljenih gostov, ti pa bodo prišli, če bo igralnica ponujala bogato obigralniško
43
ponudbo. Ker mejni strošek pridobivanja dodatnega gosta narašča, je ta model
mogoč le ob degresivni obdavčitvi. Potencialna slabost tega modela je, da lahko
koncesionar v želji po čimprejšnjem dosegu praga znižanja obdavčitve svoje
trženjske napore usmeri v prevzem gostov sosednjim igralnicam in ne v privabljanje
novih;
število sob, delež igralniških gos tov z oddaljenih trgov, razmerje
med obiskovalci igralnice in njihovimi nočitvami in dodatna
turistična ponudba ( kapitalsko intenzivni atraktivni turistični
objekti, na primer športnorekreacijski center, center za zdravje in
dobro počutje, kongresni center, prostor za zabavne prireditve)
število sob pomembno vpliva na ekonomiko investicije. Večje število sob poveča
investicijo, s tem pa tudi tveganje za investitorja, saj mora zaradi rentabilnosti
pridobiti goste, ki bodo prenočevali v sobah (in za to tudi plačali). To pa so po navadi
bolj oddaljeni gostje. Večje število sob pomeni tudi večje število zaposlenih, kar
dodatno poveča posredne ekonomske učinke investicije.
12.3.6 Davek od dobitkov pri spletnih igrah na srečo
Za podobne klasične in posebne igre na srečo, ki se prirejajo po internetu oziroma
drugih telekomunikacijskih sredstvih, je treba preučiti ustreznost obdavčitve dobitkov
v smeri poenotenja davčne obravnave podobnih spletnih iger.
12.4 DELITEV DAJATEV OD IGER NA SREČO
Ureditev v Sloveniji
Davek od iger na srečo je v celoti prihodek proračuna Republike Slovenije,
koncesijska dajatev od iger na srečo pa se deli med naslednje upravičence:
• proračun Republike Slovenije,
• proračune nekaterih lokalnih skupnosti,
• FIHO in
• FŠO.
Koncesijsko daj atev od prirejanja klasičnih iger na srečo v celoti prejmeta FIHO in
FŠO za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. FIHO
prejme 80 % koncesijske dajatve od številčne loterije, loterije s trenutno znanim
dobitkom in lota t er 20 % od športne napovedi, drugih športnih stav in kvizloterije.
FŠO prejme 80 % koncesijske dajatve od športne napovedi, drugih športnih stav in
kvizloterije ter 20 % od številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom in lota.
Pri delitvi konce sijske dajatve od prirejanja iger na srečo v igralnicah in igralnih
salonih pripada:
• 2,2 % FIHO,
• 2,2 % FŠO,
• 47,8 % proračunu Republike Slovenije in se nameni za razvoj in promocijo
turizma,
44
• 47,8 % proračunom lokalnim skupnostim na zaokroženem turističnem območju
in se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično
infrastrukturo.
Ureditev v drugih državah
V skoraj vseh državah članicah namenjajo koncesionarji pomemben del sredstev od
iger na srečo določenim dejavnostim splošnega pomena. Deleži za te namene
največkrat znašajo približno 10 % bruto prihodka od iger na srečo, v nekaterih
državah članicah pa 10 % ali več vseh vplačil v igre na srečo (Belgija, Bolgarija,
Nemčija, Danska, Finska, Nizozemska, Poljska, Portugalska).
Razdelitev teh sredstev je odvisna od moralne in kulturne tradicije države. V veliki
večini držav članic se sredstva namenjajo predvsem za družbene, dobrodelne in
humanitarne dejavnosti. Zakonodaja več držav pa poleg tega določa, da se delež
prihodka, zlasti iz športnih stav in konjskih dirk, ponovno vloži v šport in konjeniško
dejavnost (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Nemčija, Danska, Grčija, Finska,
Francija, Irska, Italija, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Slovenija, Velika
Britanija). V drugih državah članicah pa se ta sredstva lahko dodelijo za kulturne ali
izobraževalne dejavnosti (Belgija, Bolgarija, Nemčija, Danska, Grčija, Finska,
Francija, Italija, Poljska, Velika Britanija).
12.4.1 Ustreznost sistema delitve koncesijske dajatve
V zvezi z delitvijo koncesijske dajatve od prirejanja iger na srečo med upravičence se
pojavljajo vedno nove zainteresirane skupine pa tudi sedanji, zakonsko določeni
upravičenci, pogosto posredujejo svoje zahteve po pridobitvi večjega deleža.
Pri delitvi koncesijske dajatve med upravičence je treba upoštevati, da je neposredna
vezava posameznega upravičenca na prihodek od prirejanja iger na srečo smiselna
le v primeru, da obstaja neposredna povezava med njegovimi aktivnostmi in
obsegom prirejanja iger na srečo.
Takšna povezava obstaja pri lokalni skupnosti, v kateri je igralnica ali igralni salon,
saj z večanjem obsega igralniške ponudbe narašča tudi obremenjenost infrastrukture
lokalne skupnosti. Prav tako obstaja neposredna povezava tudi v primeru organizacij,
ki se ukvarjajo z izobraževanjem javnosti o odgovornem igranju iger na srečo,
preprečevanjem ali zdravljenjem odvisnosti od iger na srečo.
12.4.2 Delitev koncesijske dajatve od prirejanja klasičnih iger na srečo
Pri klasičnih igrah na srečo velja ureditev, da se koncesijska dajatev neposredno in v
celoti nameni za financiranje invalidskih in humanitarnih ter športnih organizacij,
financiranje pa poteka s fundacijami.
Koncesijska dajatev, ki pripada posamezni fundaciji, je odvisna od vrste iger na
srečo ( glede na razvrstitev igre pripada pretežni del FIHO ali pa FŠO) in trenutne
uspešnosti posamezne igre na srečo, kar ne zagotavlja stabilnega vira financiranja.
45
Zato je treba določiti fiksno razmerje za delitev koncesijske dajatve med FIHO in
FŠO.
12.4.3 Delitev nove enotne dajatve od prirejanja iger na srečo v igralnicah
in igralnih salonih med lokalne skupnosti
Pri delitvi nove enotne dajatve od prirejanja iger na srečo v igralnicah in igralnih
salonih – davka od iger na srečo (točka 12.3.3) je smiselno, upoštevaje namen,
zaradi katerega se dajatev usmeri med določene upravičence, zožiti število
upravičencev in nameniti del dajatve le za tiste lokalne skupnosti, ki jim igralna enota
povzroča negativne učinke (lokalni skupnosti, v kateri je igralnica ali igralni salon, in
sosednjim lokalnim skupnostim).
Pri tem pa naj te lokalne skupnosti na določeno časovno obdobje (na 3 oziroma 5 let)
zagotovijo celovito študijo o vplivu igralništva na lokalno skupnost. Iz prejete dajatve
od prirejanja iger na srečo naj upravičene lokalne skupnosti prispevajo del sredstev
za svetovanje in zdravljenje problematičnega igranja.
12.4.4 Namenska uporaba igralniške dajatve
Pretežni del koncesijske dajatve od prirejanja iger na srečo v igralnicah in igralnih
salonih je prihodek državnega proračuna (47,8 %) in proračunov lokalnih skupnosti
(47,8 %), in sicer za točno določene namene:
• na ravni države: za razvoj in promocijo turizma ter
• na ravni lokalne skupnosti: za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za
turistično infrastrukturo.
Nameni, za katere se uporabi igralniška dajatev, naj se podrobneje opredelijo v
zakonu in aktih lokalnih skupnosti, prav tako pa naj se zagotovi pregledna in
namenska poraba te dajatve.
12.5 NADZOR
Ureditev v Sloveniji
Nadzor nad prirejanjem iger na srečo v Sloveniji opravlja Urad Republike Slovenije
za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: Urad), ki je organ v sestavi
Ministrstva za finance. Urad nadzira:
koncesionarje, ki na podlagi dodeljene koncesije Vlade RS
prirejajo igre na srečo;
nadzorne postopke pa izvaja tudi pri osebah, ki prirejajo igre na
srečo brez koncesije Vlade RS oziroma opravljajo storitve za
osebe, ki nimajo koncesije Vlade RS.
Nadzor koncesionarjev vključuje tudi preverjanje izvajanja dol očb Zakona o
preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07).
Urad je za področja iz svoje pristojnosti tudi prekrškovni organ.
46
Če nadzorni organ ugotovi, da koncesionar prireja igre na srečo v nasprotju z ZIS,
podzakonskimi akti ali koncesijsko pogodbo, izda odločbo za odpravo ugotovljenih
nepravilnosti. Če koncesionar odločbe ne izvrši ali če se v ponovnem nadzoru
ugotovi, da se iste napake ponavljajo, lahko Vlada RS dodeljeno koncesijo odvzame.
Predmet nadzora so tudi osebe, ki prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS
oziroma opravljajo storitve (na primer oglaševanje, prodaja srečk) za osebe, ki nimajo
koncesije Vlade RS. V teh primerih izda nadzorni organ odločbo o prepovedi
prirejanja iger na srečo, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži njene izvršitve.
Ureditev v drugih državah
Med državami članicami obstajajo pri regulaciji iger na srečo precejšnje razlike, zlasti
glede na tradicijo, stopnjo odprtosti trga ter pravila o dostopu upravljavcev do trga.
V štirih državah članicah (Belgija, razen za nacionalno loterijo, Litva, Malta in Velika
Britanija) so ustanovljeni posebni, neodvisni izvršilni organi. Ti organi so pristojni za
dodelitev licenc upravljavcem, nadzor nad spoštovanjem pravil, po potrebi pa tudi za
sprožitev ustreznih postopkov, če so kršene obveznosti (upravne sankcije, ki lahko
zahtevajo celo odvzem licence ali napotitev na sodne organe).
V drugih državah članicah je za reguliranje ali nadzorovanje iger na srečo pristojno
eno ministrstvo ali več, skupaj s policijo in sodnimi organi. Največkrat je to ministrstvo
za finance, lahko pa tudi, izključno ali dodatno, ministrstvo za pravosodje, notranje
zadeve, kmetijstvo, gospodarstvo ali socialne zadeve. V več državah članicah je v
okviru pristojnih ministrstev ustanovljen poseben organ za igre na srečo (Bolgarija,
Danska, Grčija, Italija, Latvija, Nizozemska, Romunija, Švedska).
V številnih državah članicah imajo pristojnosti na področju iger na srečo tudi krajevni
organi, zlasti glede igralnic in igralnih avtomatov zunaj igralnic. Večinoma so ti organi
pristojni za izdajanje dovoljenj in licenc ali pa se z njimi opravi posvetovanje pred
izdajo dovoljenj in licenc.
12.5.1 Notranji nadzor koncesionarjev
K preglednemu in poštenemu prirejanju iger na srečo morata prispevati tako notranji
kot zunanji nadzor. Iz ugotovitev nadzornega organa izhaja, da je notranji nadzor, ki
so ga koncesionarji dolžni zagotoviti po zakonski določbi, pri različnih koncesionarjih
različno urejen in pri nekaterih koncesionarjih pomanjkljiv.
Zato je treba zakonsko predpisati minimalne zahteve, ki jih morajo koncesionarji
upoštevati pri ureditvi notranjega nadzora.
12.5.2 Nedovoljeno prirejanje iger na srečo
Nadzor nedovoljenega prirejanja iger na srečo na igralnih avtomatih v gostinskih
lokalih, nedovoljenih spletnih iger na srečo ter opravljanja storitev za osebe, ki
prirejajo spletne igre na srečo, pa za to prirejanje nimajo koncesije Vlade RS, je
47
zaradi zavedanja ponudnikov o ilegalnosti teh dejavnosti, zelo otežen. Težavo
predstavlja tudi najsodobnejša tehnologija, ki omogoča vklop in izklop igralnega
avtomata ter pomik po menijih na igralnem avtomatu med igrami za zabavo in igrami
na srečo na daljavo. S številnimi težavami se Urad srečuje tudi pri izvajanju nadzora
spletnih iger na srečo. Po svetovnem spletu je v Sloveniji dostopnih približno 1500 do
2000 spletnih strani (število se stalno menja), ki ponujajo igre na srečo pogosto brez
ustreznih zaščitnih sistemov, ki bi onemogočali igranje mladoletnim osebam.
Povečuje se tudi število kršitev, ki se nanašajo na opravljanje drugih storitev za
osebe, ki prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS. Med njimi so najpogostejša
reklamna sporočila v sredstvih javnega obveščanja (televizija, radio, časopisi), na
svetovnem spletu in na športnih prireditvah. Večino postopkov Urad vodi v
sodelovanju s policijo in tožilstvom, saj je prirejanje iger na srečo brez dovoljenja
oziroma koncesije pristojnega organa opredeljeno tudi kot kaznivo dejanje. Urad proti
nelegalnim ponudnik om iger na srečo sicer vodi postopke (izdaja prepovedne
odločbe, vodi prekrškovne postopke), pogosto pa ni dovolj učinkovit zaradi omejenih
zakonskih pristojnosti.
Za učinkovito ukrepanje je nujna vzpostavitev trajnega in usklajenega sodelovanja
vseh državnih organov. Glede na značaj spletnih iger na srečo, kjer je ponudba iger
na srečo čezmejna, pa je potrebno tudi sodelovanje med državami, saj drugače ni
mogoče zagotoviti varovanja potrošnikov in ohranjanja javnega reda, preprečevati
kaznivih dejanj in zasvojenosti z igrami na srečo ter zaščititi mladoletnih in drugih
občutljivih oseb.
12.5.3 Nadzorni organ
Igre na srečo so občutljiva panoga, ki potrebuje strokovni nadzor na vseh področjih
delovanja koncesionarjev za prirejanje iger na srečo in nadzor nad nedovoljenim
prirejanjem iger na srečo. Z liberalizacijo in deregulacijo panoge se potrebe po
nadzoru še povečujejo. Učinkovit in temeljit nadzor lahko prepreči številne
nepravilnosti, varuje potrošnike ter ohranja dober ugled panoge. V vsebinskem
smislu na delo Urada bistveno vpliva predvsem nezaustavljiv razvoj raznovrstnih
modernih tehnologij in njihova uporaba na področju prirejanja iger na srečo, čemur je
treba sprotno prilagajati tako pravno ureditev področja kot tudi same nadzorne
postopke, ki j ih izvaja Urad. Hitra odzivnost na razvoj najnovejših tehnologij namreč
omogoča tehnološko konkurenčnost slovenskih koncesionarjev v primerjavi s
koncesionarji v sosednjih državah.
12.6 POLITIKA DODELJEVANJA KONCESIJ
Ureditev v Sloveniji
V ZIS je določeno največje možno število koncesij za prirejanje iger na srečo, ki jih
lahko dodeli Vlada RS, in sicer 15 za igralnice, 45 za igralne salone in največ 2
prireditelja za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo.
Gospodarske družbe, ki želijo pridobiti koncesijo za prirejanje iger na srečo v igralnici
oziroma v igralnem salonu, posredujejo vlogo z zakonsko predpisano dokumentacijo.
48
O dodelitvi koncesije odloči Vlada RS po prostem preudarku, pri čemer pa zlasti
upošteva zakonsko predpisane kriterije, kot s o zlasti: zasičenost ponudbe iger na
srečo v državi oziroma v lokalni skupnosti, zagotavljanje harmoničnega, optimalnega
in trajnostnega razvoja dejavnosti, vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter
posameznika, obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične
ponudbe, izkušnje in reference pri prirejanju iger na srečo, dejavnost, dosedanja
ravnanja in finančna boniteta pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb,
izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti s strani
pravne osebe in njenih lastnikov, strateški razvojni dokumenti za področje prirejanja
iger na srečo in druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi.
Pri klasičnih igrah na srečo je uveljavljen sistem, da se dodeli koncesija za vsako
posamezno igro na srečo. Pri posebnih igrah na srečo pa se dodeli koncesija za
prirejanje iger na srečo v igralnici ali igralnem salonu; igre oziroma igralne naprave,
na katerih se te igre prirejajo, pa se določijo v koncesijski pogodbi.
Ureditev v drugih državah
Igre na srečo se v vseh državah članicah prirejajo na podlagi koncesij, licenc oziroma
dovoljenj pristojnih organov. V večini držav članic je število koncesionarjev v
posameznih sektorjih iger na srečo številčno omejeno. Omejitve zlasti veljajo za
igralnice (Avstrija, Belgija, Nemčija, Portugalska, Španija, Madžarska, Nizozemska,
Švedska, Velika Britanija), pri tem pa nekatere države dovoljujejo le enega
koncesionarja za prirejanje iger na srečo v igralnicah (Avstrija, Nizozemska,
Švedska). Države članice večinoma določajo tudi število koncesij za loterije, ki jih
največkrat prirejajo monopolne družbe.
12.6.1 Oblikovanje zaokroženih igralniških območij, na katerih se
dodeljujejo koncesije
Dosedanja koncesijska politika je povzročila razpršenost ponudbe iger na srečo, ki
domačim igralcem omogoča lahko dostopnost do igralniških storitev, kar pomeni, da
igralci lahko zadovoljijo svoje povpraševanje po igrah na srečo doma in ne odhajajo v
tujino. Obenem pa dostopnost ponudbe povečuje tudi tveganje za razvoj
problematičnega in patološkega igranja. Koncesijska politika je ustvarila tudi močno
konkurenco igralnic in igralnih salonov, ki pridobivajo tuje igralce iz istih tržnih
območij.
V skladu s temeljno strategijo razvoja turizma v Sloveniji, ki se uresničuje tudi z
oblikovanjem turističnih destinacij, naj se oblikujejo tudi zaokrožena igralniška
območja na področjih, kjer so za to dani naravni, tržni in ekonomski pogoji ter
soglasje lokalnih skupnosti.
Glede na ugotovitve, da destinacijsko usmerjeno igralni štvo povzroča manjše
družbene stroške in je družbeno bolj sprejemljivo, je smiselno, da država spodbuja
tak tip igralništva. Tak tip igralništva lahko poteka le v velikih igralniško -zabaviščnih
centrih, saj ti ponujajo dovolj pestro ponudbo zabave, da igralca zadrži ves večer ali
celo več dni. Hkrati pa tak center aktivira mrežno eksternalijo, ki pritegne goste v kraj,
ki se tudi ostalim zdi zaželena destinacija. Alternativa ali dopolnitev spodbujanja
49
razvoja večjih centrov je razvoj igralniških destinacij, kjer nekaj srednje velikih
koncesionarjev razvije podobno privlačen produkt.
Ustrezna konkurenca na posameznem igralniškem območju prispeva tudi h kvaliteti
igralniške storitve.
Pri določitvi zaokroženih igralniških območij izhajamo iz sedanjih lokacij, upoštevaje
njihov obseg, kvaliteto, pestrost igralniške, obigralniške in neigralniške ponudbe,
delež tujih gostov ter povpraševanje. Tako lahko kot zaokroženo igralniško območje
določimo zlasti Novo Gorico, pa tudi Portorož, Sežano- Lipico in Kranjsko Goro , kjer
naj se razvijajo višje kategorije igralniške ponudbe z dodatno obigralniško in
neigralniško ponudbo. Koncentracija igralniške dejavnosti je smiselna tudi v državnih
središčih, v Ljubljani in Mariboru, ponudba dopolnilne igralniške dejavnosti pa naj se
zagotavlja tudi v turističnih krajih, kjer je doseženo določeno število turističnih nočitev
in ustrezen delež tujih gostov (na primer Bled, zdravilišča).
Navedeno pa ne pomeni, da se bodo že dodeljene koncesije na območjih, ki ne
spadajo v navedena ob močja, odvzele, ampak se na njih načeloma ne bo
zagotavljala in spodbujala dodatna igralniška ponudba.
12.6.2 Število koncesij za prirejanje iger na srečo
Za ponudbo iger na srečo, ki se prirejajo v igralnicah in igralnih salonih, se na
zaokroženih igralniških območjih na podlagi obstoječega stanja, povpraševanja po
ponudbi iger na srečo, projicirane rasti trga ter soglasja lokalne skupnosti, na
območju katere bi bila igralnica ali igralni salon, in mnenja sosednjih lokalnih
skupnosti, določi ustrezno število koncesij.
Pri tem se zasleduje cilj, da se ponudba iger na srečo usmeri v prostorsko
zaokrožena igralniška območja in v igralnice s čim večjo obigralniško ponudbo.
Država s politiko dodeljevanja koncesij in igralniškimi dajatvami ciljno podpira
dodatno obigralniško in turistično ponudbo in spodbuja koncesionarje, da napredujejo
v višjo kategorijo. Ob tem pa s strogim nadzorom tudi zagotavlja, da se z igralniško
dejavnostjo ukvarjajo le osebe, ki so s svojim preteklim delovanjem dokazale, da so
poštene in zaupanja vredne.
Analiza vplivov na ekonomičnost prirejanja posebnih iger na srečo namreč kaže na
to, da obstajajo razlike med različnimi koncesijami. Večje koncesije pritegnejo manj
obiskovalcev na igralno mesto in dosegajo manjše prihodke na igral no mesto, uspejo
pa kljub temu iztržiti več na posameznega obiskovalca. To je lahko posledica tega,
da pritegnejo »boljše« goste z višjo porabo, še bolj verjetno pa je, da take koncesije z
višjo kakovostjo in dodatno ponudbo gosta zadržijo dlje časa, zato ta vsa svoja
načrtovana sredstva porabi v tej koncesiji.
Za igralnice in igralne salone skupaj je bilo 30. junija 2010 dodeljenih 42 koncesij. Število
dodeljenih koncesij naj se postopoma znižuje. Do leta 2013 naj se število koncesij zmanjša
na največ 35, do leta 2020 pa naj se število podeljenih koncesij zmanjša na največ 30.
50
12.6.3 Javni razpis za dodelitev koncesije za igralnico ali igralni salon
Za dodelitev novih koncesij za igralnice in igralne salone se z javnim razpisom ali
javnim povabilom povabijo ponudniki in določijo kriteriji za izbiro najboljšega, kot na
primer:
• velikost in kakovost igralniške in obigralniške ponudbe (velikost prostorov,
število in kakovost igralnih avtomatov, prostor za prireditve, gostinska in
kulinarična ponudba, število zaposlenih);
• velikost in kakovost dodatne turistične ponudbe (hotelske sobe, turistične
atrakcije, športnorekreacijski center, kongresni center, center za dobro
počutje);
• notranji ukrepi za družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo in omejevanje
problematičnega igranja, sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo preventivne
in kurativne dejavnosti v zvezi s prirejanjem iger na srečo.
Vsi kriteriji za dodelitev nove koncesije na podlagi javnega razpisa ali javnega
natečaja morajo biti znani vnaprej. Kriteriji se oblikujejo s pomočjo ekonomske stroke.
Pri izboru novega koncesionarja pa je nujno treba upoštevati tudi referenco
poštenosti in konkurenčne sposobnosti ponudnikov. Koncesija na podlagi javnega
razpisa ali javnega povabila se dodeli za daljše obdobje (10 ali 15 let) in jo je mogoče
odvzeti ob hujših kršitvah predpisov in pogojev, ki so dogovorjeni v koncesijski
pogodbi.
Za podaljševanje že dodeljenih koncesij za igralnice in igralne salone se ohranja
obstoječi sistem odločanja Vlade RS po pros tem preudarku v okviru zakonsko
določenih kriterijev. Pri tem pa velja preučiti smiselnost uvedbe posebne lokacijske
rente, ki bi bila odvisna od lokacije igralne enote in števila konkurentov na
igralniškem območju.
12.7 DRUŽBENO ODGOVORNO PRIREJANJE IGER NA SREČO
Ureditev v Sloveniji
Iz omejitvenih določb ZIS izhaja skrb države, da se igre na srečo izvajajo v urejenem
in nadzorovanem okolju, da se zagotavljata varstvo potrošnikov in javni red. Zaradi
narave dejavnosti iger na srečo je treba posvetiti posebno skrb udeležencem iger na
srečo oziroma igralcem, da se preprečijo njihova odvisnost od iger na srečo in s tem
povezane posledice zanje, za njihove družine in celotno družbo. ZIS določa, da sta
obisk v igralnici ali igralnem salonu ter udeležba pri spletnih igrah na srečo dovoljena
le osebam, starim najmanj 18 let. I gralec lahko poda izjavo o samoprepovedi, ki jo
morajo upoštevati vsi koncesionarji v Sloveniji. Koncesionarji so dolžni igralce
opozoriti na tveganja in jim zagotoviti informacije o tem, kje lahko poiščejo pomoč v
primeru zasvojenosti. Poleg tega pa morajo koncesionarji poskrbeti za izobraževanje
zaposlenih o odgovornem prirejanju iger na srečo.
51
Ureditev v drugih državah
Čeprav imajo države članice na področju iger na srečo različne p ravne okvirje, pa
imajo številne skupne cilje pri urejanju tega področja, zlasti:
• javni red (preprečevanje pranja denarja, organiziranega kriminala, goljufij,
korupcije),
• družbeni red (preprečevanje zasvojenosti, zaščita mladoletnih in izpostavljenih
oseb) in
• varstvo potrošnikov (igre na srečo morajo biti poštene in pregledne, njihovi
upravljavci pa neoporečni).
Zaradi tveganja za zasvojenost z igrami na srečo je varovanje družbenega reda
povsod v Evropski uniji poglavitni cilj. Posebna pozornost je namenjena najbolj
izpostavljenim skupinam javnosti. Tako vse države članice preprečujejo dostop
mladoletnim do nekaterih iger na srečo ali vseh, zlasti do tistih, ki lahko povzročijo
najhujšo odvisnost (igralnice, igralni avtomati zunaj igralnic, spletne igre). Nekatere
države so to zaščito razširile na izpostavljene osebe, na primer s seznamom oseb,
katerim je dostop prepovedan (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Malta,
Nizozemska, Portugalska, Združeno kraljestvo). V večini držav članic se preverja
istovetnost igralcev pri vhodu v igralnice in igralne dvorane.
Uvedeni so tudi naslednji ukrepi: določitev območij, kjer so igre na srečo
prepovedane, na primer v bližini šol (Avstrija, Belgija, Litva, Poljska, Portugalska);
omejitev višine stav oziroma dobitk ov (Avstrija, Belgija, Nemčija, Danska, Grčija,
Finska, Francija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Švedska, Združeno
kraljestvo); prepoved iger na srečo na kredit (Belgija, Estonija, Grčija, Finska,
Francija, Litva, Portugalska).
Posebna pozornost je namenjena tudi oglaševanju. Večina držav članic je določila
posebna pravila, ki omejujejo oglaševanje iger na srečo in/ali predpisujejo
obveščanje prebivalstva o nevarnosti takšne dejavnosti (Belgija, Bolgarija, Češka,
Nemčija, Danska, Estonija, Franci ja, Madžarska, Irska, Litva, Latvija, Poljska,
Švedska ), ali pa takšna pravila načrtujejo (Finska). V nekaterih državah članicah pa
te omejitve izhajajo iz kodeksa (Avstrija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Velika
Britanija).
12.7.1 Omejevanje patološkega in problematičnega igranja
Raziskava o igrah na srečo med prebivalstvom v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
raziskava), ki jo je konec leta 2008 opravila Fakulteta za uporabne družbene študije v
Novi Gorici, je prva raziskava v Sloveniji, ki daje podroben vpogled v razširjenost
problemov z igrami na srečo med slovenskim prebivalstvom. Osrednji del raziskave
je bil opravljen v obliki telefonske ankete, na katero je odgovarjal 10.001 anketiranec,
kar je izredno velik vzorec. Raziskovalci so prepričani, da vzorčenje in ustrezna
obtežitev vzorca zagotavljata, da vzorec ustrezno predstavlja slovensko prebivalstvo.
Poleg te ankete pa je bila opravljena še anketa med zaposlenimi v igralniški
dejavnosti. V nadaljevanju povzemamo nekatere podatke in ugotovitve raz iskave in
ankete.
52
Po ugotovitvah raziskave je glavni razlog, da slovenski anketiranci igrajo igre na
srečo, želja po dobitku (51,08 %), sledijo zabava in sprostitev (24,72 %) ter
radovednost (19,16 %). V letu 2008 je vsaj eno loterijsko igro igralo 30 % odraslih
prebivalcev, igralnico pa sta vsaj enkrat obiskala 2 % prebivalcev. Igralci lota
potrošijo povprečno na mesec 16 evrov, igralci športnih stav 30 evrov, igralci živih
iger v igralnici 52 evrov, igralci na igralnih avtomatih v igralnih salonih 55 evr ov in
igralci, ki igrajo »živi« poker, 65 evrov. Dobrega pol odstotka slovenske populacije
igra spletne igre na srečo in potroši povprečno 35 evrov na mesec.
Igralci, ki so po mednarodnih kriterijih SOGS (South Oaks Gambling Screen),
uvrščeni med patološ ke igralce, predstavljajo 0,12 % odrasle slovenske populacije,
problematičnih igralcev pa je 0,34 % slovenske populacije. Na podlagi anketne ocene
je v Sloveniji 1932 patoloških igralcev in 5795 problematičnih igralcev.
Delež igralcev posamezne igre, ki i majo probleme s to igro na srečo, je največji pri
igrah s kartami v igralnici (13,9 %), delež igralcev na igralnih avtomatih v igralnih
salonih, ki imajo probleme s temi igrami, znaša 12,3 %, pri igrah na internetu ima
probleme 9,9 % igralcev, pri športnih stavah 5 % in pri igri loto 1 %.
Primerjalno z drugimi državami, v katerih so igre na srečo podobno dostopne, delež
patoloških in problematičnih igralcev v Sloveniji ni zelo visok delež. Vendar pa je
delež problematičnih igralcev nesorazmerno velik med mladimi, kar lahko pomeni
večjo dovzetnost novih generacij in s tem nevarnost širitve problema v prihodnje.
Delež problematičnih igralcev v starostni skupini od 18 do 30 let znaša kar 1,68 %.
Posebno izpostavljeni so samski moški s srednjo izobrazbo.
Anketa med zaposlenimi v igralniški dejavnosti kaže, da zaposleni predstavljajo
ogroženo skupino. Igranje iger na srečo je v tej skupini veliko večje kot v splošni
populaciji, okoli 10 % anketirancev izkazuje manjše ali večje težave z igrami na
srečo, pri tem pa so zaposleni, ki imajo večji stik z igralniškimi gosti, bolj izpostavljeni
tveganju.
Družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo je celovita sistemska strategija
preventivnih in kurativnih ukrepov, ki zmanjšujejo probleme z igranjem in tako nižajo
družbene stroške, ki jih povzroča čezmerno igranje iger na srečo. Izvajati ga mora
tako država kot koncesionarji.
Določiti je treba način spremljanja in preučevanje negativnih posledic iger na srečo,
preučiti dostopnost in učinkovitost programov preventive in zdravljenja za zasvojene
z igrami na srečo ter določiti subjekte, ki so usposobljeni in zadolženi za takšno
zdravljenje, ter zagotoviti njihovo financiranje. Patološka zasvojenost z igrami na
srečo je bolezen, zato mora biti zdravljenje odvisnosti brezplačno in vključeno v
obvezno zdravstveno zavarovanje.
Tudi vloga koncesionarjev na tem področju mora biti aktivnejša, tako da ustrezno
informirajo igralce o verjetnosti dobitka, njihovih pravicah in možnostih v primeru
težav z igranjem (svetovanje, samoprepoved ipd.), da jim omogočijo omejitve
(časovne, finančne), da skrbno nadzirajo dogajanje v igralnici, igralnem salonu, pri
stavah in loterijskih igrah (vplačila na prodajnih mestih, terminalih, spletu) in se
pogovorijo s potencialno problematičnimi igralci o njihovih problemih in možnih
53
rešitvah, da izvajajo uravnoteženo in ciljno reklamo, ki ne vsebuje zavajajočih
informacij.
Posebno pozornost pa morajo koncesionarji posvetiti tudi zaposlenim, da zmanjšajo
tveganja, zlasti za tiste, ki neposredno sodeluj ejo pri prirejanju iger na srečo, in
zaposlene s problemi usmerijo po potrebno pomoč oziroma na zdravljenje. Kot eden
od smiselnih ukrepov se predlaga omejitev študentskega dela pri izvajanju iger na
srečo glede na z raziskavo med igralniškimi delavci ugot ovljeno povečano tveganje
med zaposlenimi, ki so v neposrednem stiku z igralniškimi gosti, in velik delež
problematičnih igralcev v starostni skupini od 18 do 30 let.
V poglavju 12.4.3 Delitev nove enotne dajatve od prirejanja iger na srečo v igralnicah
in igralnih salonih med lokalne skupnosti je že predlagan prispevek lokalnih
skupnosti, ki so udeležene pri delitvi igralniške dajatve k družbeno odgovornemu
prirejanju in igranju iger na srečo. Primerno je, da te lokalne skupnosti v določenem
časovnem obdobju (na primer v 3 oziroma 5 letih) zagotovijo celovito študijo o vplivu
igralništva na lokalno skupnost in iz prejete dajatve od prirejanja iger na srečo
zagotovijo del za svetovanje in zdravljenje problematičnega igranja.
Za omejitev problematičnega igr anja so, poleg že uvedenih in predlaganih, potrebni
še naslednji ukrepi:
izobraževanje javnosti in igralcev o zakonitosti iger na srečo,
verjetnosti dobitkov in o dejavnikih tveganja za razvoj
problematičnega igranja;
dosledno sankcioniranje zavajajočega i n agresivnega
oglaševanja;
oglaševanje ne sme biti usmerjeno na mladoletne, ranljive ali
posebej marginalizirane skupine v družbi in ne sme biti
uporabljeno na način, ki običajno pritegne mladoletne;
oglasna sporočila igralnic in igralnih salonov naj oglaš ujejo
celotno ponudbo in ne zgolj igre na srečo;
za oglaševanje loterijskih iger in stav naj se predpiše minimalni
obseg informacij, ki jih mora vsebovati oglasno sporočilo (ob
višini glavnega dobitka tudi verjetnost zadetka);
starostna omejitev najmanj 18 let za igralce loterijskih iger in
stav.
13 URESNIČEVANJE STRATEGIJE
1.
Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji kot
podlago in izhodišče za vodenje politike in sprejemanje ukrepov na področju
prirejanja iger na srečo.
Rok: november 2010.
Odgovornost za izvedbo: Vlada Republike Slovenije.
2.
V skladu s strategijo Ministrstvo za finance pripravi nov zakon, ki ureja igre na srečo
in sočasno ustrezno prilagodi predpise, ki urejajo dajatve, povezane z igrami na
54
srečo. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer na trgu Vlada Republike Slovenije ob
pripravi novega zakona, ki ureja igre na srečo, po potrebi strategijo prilagodi.
Rok: 6 mesecev po sprejetju strategije razvoja iger na srečo.
Odgovornost za izvedbo: Ministrstvo za finance.
3.
Razvoju igralniške tehnologije bodo hitreje sledili podzakonski predpisi, ki bodo, ob
ustreznem nadzoru, omogočali hitrejši prenos tehnologij v slovenski prostor.
Rok: takoj po sprejemu strategije.
Odgovornost za izvedbo: Vlada Republike S lovenije, Ministrstvo za finance, Urad
Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo.
4.
Postopki, ki se vodijo na podlagi predpisov, ki urejajo igre na srečo, se opravijo v čim
krajšem možnem času.
Rok: takoj po sprejetju strategije.
Odgovornost za izvedbo: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Urad
Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo.
5.
Na področjih, kjer so zagotovljeni naravni, tržni in ekonomski pogoji ter soglasje
lokalnih skupnosti, se oblikujejo zaokrožena igralniška območja.
Rok: 6 mesecev po sprejetju novega zakona, ki ureja igre na srečo.
Odgovornost za izvedbo: Vlada Republike Slovenije.
6.
V skladu s strateškimi opredelitvami in cilji na prioritetnem področju družbeno
odgovornega prirejanja iger na srečo se pripravi program obveščanja javnosti o
značilnostih in nevarnostih iger na srečo.
Rok za izvedbo: 12 mesecev po sprejetju strategije razvoja iger na srečo.
Odgovornost za izvedbo: Vlada Republike Slovenije.
7.
V skladu s strateškimi opredelitv ami in cilji na prioritetnem področju družbeno
odgovornega prirejanja iger na srečo se pripravi program svetovanja in zdravljenja v
primeru zasvojenosti
Rok za izvedbo: 12 mesecev po sprejetju strategije razvoja iger na srečo.
Odgovornost za izvedbo: Vlada Republike Slovenije.
8.
Vlada Republike Slovenije, ob spremenjenih okoliščinah, posodablja Strategijo
razvoja iger na srečo v Sloveniji
Rok: po potrebi.
Odgovornost za izvedbo: Vlada Republike Slovenije.
55
14 SPREMLJANJE URESNIČEVANJA STRATEGIJE
V skladu s sklepom ministra za finance z dne 14. aprila 2009 je imenovan strokovni
svet za igre na srečo, ki pripravi strategijo razvoja iger na srečo ter spremlja in
ocenjuje uresničevanje strategije.
Vlada Republike Slovenije bo o uresničevanju strategij e razvoja iger na srečo v
Sloveniji seznanjena z letnim poročilom, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za finance.