Evropska komisija, 1049 Bruselj, BELGIJA – Tel. +32 22991111 PDF

Evropska komisija, 1049 Bruselj, BELGIJA – Tel. +32 22991111

EVROPSKA KOMISIJA

GENERALNI DIREKTORAT

ZA OBDAVČENJE IN CARINSKO UNIJO

Posredno obdavčenje in davčno upravljanje

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, energija in okoljski davek

Bruselj, 8. december 2023

SMERNICE O IZVAJANJU MEHANIZMA ZA OGLJIČNO

PRILAGODITEV NA MEJAH ZA UVOZNIKE BLAGA V EU

Te smernice predstavljajo stališča služb Evropske komisije v času objave. Smernice niso

pravno zavezujoče.

2

ZGODOVINA RAZLIČIC

Datum Opombe k različici

17. avgust 2023 Prva objava.

27. oktober 2023 Narejeni so bili naslednji popravki:

• posodobitve oddelka 6.3 (Predloga za poročanje),

• popravek različnih tipkarskih napak in sklicev.

21. november 2023 Popravek pravila de minimis.

8. december 2023 Narejeni so bili naslednji popravki:

• pojasnila v oddelku 4.3 (Prehodno obdobje) ter zlasti v

oddelkih 4.3.4 (Poročevalna obdobja) in 4.3.6(Aktivno

oplemenitenje),

• pojasnila v oddelku 5.4.3 (Vodik) za vključitev drugih

proizvodnih poti ter na Sliki 5-6 (Sintrane rude) in Sliki 5-11

(Proizvodnja jekla iz surovega jekla/v kisikovih

konverterjih),

• vključitev referenčnih številk enačb v oddelek 6.1.4, ki se

nanašajo na Izvedbeno uredbo (EU) 2023/1773,

• pojasnilo v oddelku 6.2.2 (Poročanje o kakovosti določenega

uvoženega blaga),

• popravek pravila EFTA o izvzetju v oddelku 7,

• črtanje priloge o privzetih vrednostih, saj so te informacije na

voljo na posebnem spletišču Evropske komisije za

mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.

3

VSEBINA

1 POVZETEK 5

2 UVOD 6

2.1 O tem dokumentu 6

2.2 Kako uporabljati ta dokument 7

2.3 Kje najti dodatne informacije 7

3 KRATEK VODNIK ZA UVOZNIKE 10

4 MEHANIZEM ZA OGLJIČNO PRILAGODITEV NA MEJAH 15

4.1 Uvod v CBAM 15

4.2 Opredelitev pojmov in področje uporabe emisij, zajetih v CBAM 16

4.3 Prehodno obdobje 17

4.3.1 Ključne vloge in odgovornosti pri poročanju 18

4.3.2 Kaj morajo upravljavci spremljati 19

4.3.3 O čem morajo poročati poročajoči deklaranti 20

4.3.4 Poročevalna obdobja za upravljavce in uvoznike 21

4.3.5 Upravljanje CBAM 23

4.3.6 Aktivno oplemenitenje 24

5 BLAGO CBAM IN PROIZVODNE POTI 26

5.1 Predgovor k oddelkom za posamezne sektorje 26

5.2 Opredelitev blaga CBAM 26

5.2.1 Specifikacije proizvoda 27

5.2.2 Opredelitev blaga, ki spada na področje uporabe uredbe o CBAM 27

5.3 Sektor cementa 28

5.3.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije za industrijski sektor 28

5.3.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga 29

5.3.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti 30

5.3.4 Dodatni parametri poročanja 33

5.4 Kemijski sektor – vodik 34

5.4.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije 34

5.4.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga CBAM 35

5.4.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti 35

5.4.4 Dodatni parametri poročanja 37

5.5 Sektor gnojil 37

5.5.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije 38

5.5.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga CBAM 38

5.5.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti 40

5.5.4 Dodatni parametri poročanja 43

4

5.6 Sektor železa in jekla 43

5.6.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije 44

5.6.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga CBAM 44

5.6.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in zajetih emisij 50

5.6.4 Dodatni parametri poročanja 59

5.7 Sektor aluminija 61

5.7.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije 61

5.7.2 Opredelitev in razlaga zajetega sektorskega blaga 62

5.7.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti 64

5.7.4 Dodatni parametri poročanja 68

6 OBVEZNOSTI POROČANJA 69

6.1.1 Poročanje o vgrajenih neposrednih in posrednih emisijah 69

6.1.2 Enote za poročanje o vgrajenih emisijah 69

6.1.3 Vgrajene emisije 70

6.1.4 Posredne emisije 71

6.1.5 Dodajanje emisij vhodnih materialov 72

6.1.6 Privzeti emisijski faktorji za vhodne materiale 73

6.2 Zahteve glede poročanja 74

6.2.1 Poročanje o količini uvoženega blaga 74

6.2.2 Poročanje o kakovosti določenega uvoženega blaga 74

6.2.3 Poročanje o vgrajenih neposrednih in posrednih emisijah 75

6.2.4 Enote za poročanje o vgrajenih emisijah 76

6.2.5 Poročanje o dejanski ceni ogljika, ki se plača 76

6.2.6 Pomembne informacije za uvoznike 78

6.3 Predloga za poročanje 79

6.3.1 Sporočanje podatkov o emisijah s strani upravljavcev 79

6.3.2 Poročanje s strani deklarantov 83

7 IZVZETJA IZ CBAM 88

PRILOGA A SEZNAM KRATIC 89

PRILOGA B SEZNAM OPREDELITEV POJMOV 91

5

1 POVZETEK

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je instrument okoljske politike,

namenjen uporabi enakih stroškov ogljika za uvožene proizvode, kot bi jih imele naprave,

ki delujejo v Evropski uniji (EU). CBAM s tem zmanjšuje tveganje, da bi bili podnebni

cilji EU ogroženi zaradi selitve proizvodnje v države z manj ambicioznimi politikami

razogljičenja (tako imenovana selitev virov CO2).

V okviru CBAM bodo pooblaščeni deklaranti EU, ki zastopajo uvoznike določenega blaga,

v dokončnem obdobju (po prehodnem obdobju) kupili in predali kupone CBAM za

vgrajene emisije svojega uvoženega blaga. Ker bo cena za navedene kupone izhajala iz

cene pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) ter ker so bila pravila

o spremljanju, poročanju in preverjanju (SPP) oblikovana na podlagi sistema SPP v okviru

EU ETS, se bo s tem izenačila nastala cena ogljika med uvoženim blagom in blagom,

proizvedenim v napravah, ki sodelujejo v EU ETS.

Te smernice so del sklopa smernic in elektronskih predlog, ki jih je Evropska komisija

zagotovila v podporo usklajenemu izvajanju CBAM v prehodnem obdobju (od

1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025). Predstavljaj o uvod v CBAM in pojme, ki se

uporabljajo za poročanje o vgrajenih emisijah blaga, uvoženega v EU. Te smernice ne

dopolnjujejo obveznih zahtev CBAM, temveč zagotavljajo pomoč pri pravilni razlagi za

lažje izvajanje.

Te smernice predstavljajo stališča služb Evropske komisije v času objave. Smernice niso

pravno zavezujoče.

6

2 UVOD

2.1 O tem dokumentu

Ta dokument je bil pripravljen v podporo deležnikom, saj pojasnjuje zahteve iz uredbe o

CBAM v nezakonodajnem jeziku. Te smernice se osredotočajo na zahteve za uvoznike

blaga CBAM v EU v prehodnem obdobju od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025,

v katerem se CBAM uporablja brez finančne obveznosti za uvoznike in izključno za

namene zbiranja podatkov.

• Poglavje 3 vsebuje kratke smernice za predvidenega bralca tega dokumenta,

tj. uvoznika blaga CBAM in/ali poročajočega deklaranta. Vsebuje kažipot za

najpomembnejše pojme v zvezi s poročanjem v okviru CB AM in navaja, kje je

mogoče najti več informacij v tem dokumentu.

• Poglavje 4 vsebuje uvod v CBAM ter pregled cikla skladnosti, vlog in

odgovornosti ter mejnikov in rokov za poročajoče deklarante v prehodnem

obdobju.

• V poglavju 5 je predstavljen pregled blaga in vrednostnih verig za sektorje in

blago, ki so vključeni v področje uporabe CBAM.

• V poglavju 6 so določeni obveznosti poročanja in priporočila, ki bi se lahko

uporabljala za vse uvoznike blaga CBAM, ki jih zadeva uredba o CBAM.

• V poglavju 7 so pojasnjena splošna izvzetja iz CBAM.

Evropska komisija je pripravila ločene smernice za upravljavce naprav iz tretjih držav, ki

proizvajajo blago CBAM (v nadaljnjem besedilu: upravljavci). Smernicam je priložena

elektronska predloga za informacije, ki jo lahko upravljavci naprav uporabijo za

sporočanje informacij o vgrajenih emisijah svojega blaga poročajočim deklarantom.

Predstavitev številk v dokumentih EU

Za uskladitev s pravnimi dokumenti EU se pri predstavitvi številk v teh smernicah

uporablja naslednji dogovor.

Kot decimalno ločilo za ločevanje celega števila od decimalnega števila se uporablja

vejica, na primer: 0,890.

Tisočice in nadaljnje potence 103n so ločene s presledkom, na primer:

• število petnajst tisoč je zapisano kot 15 000,

• število petnajst milijonov je zapisano kot 15 000 000.

7

Poenostavljen

2.2 Kako uporabljati ta dokument

Kadar so v tem dokumentu navedene številke členov brez dodatnih specifikacij, se ti členi

vedno nanašajo na uredbo o CBAM 1. „Izvedbena uredba“ pomeni uredbo 2, v kateri so

določena podrobna pravila za spremljanje in poročanje v prehodnem obdobju. Za kratice

in opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v tem dokumentu, glejte Prilogo A in Prilogo B.

V dokumentu se uporabljajo različni znaki, ki usmerjajo bralca:

Znak Opis uporabe

Opozarja na informacije, ki so še posebej pomembne za

uvoznike in poročajoče deklarante.

Opozarja na poenostavljene pristope splošnih zahtev CBAM.

Uporablja se pri predstavitvi priporočenih izboljšav.

Uporablja se, kadar so na voljo dokumenti, predloge ali

elektronska orodja iz drugih virov.

Opozarja na primere v zvezi s temami, obravnavanimi v

spremnem besedilu.

Izpostavlja oddelke, ki se nanašajo na dokončno in ne na

prehodno obdobje CBAM.

2.3 Kje najti dodatne informacije

Spodnji besedilni okvir označuje ključne oddelke uredbe o CBAM in Izvedbene uredbe,

ki so pomembni za uvoznike blaga CBAM v prehodnem obdobju.

1 Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma

za ogljično prilagoditev na mejah, na voljo na naslovu: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj.

2 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1773 z dne 17. avgusta 2023 o določitvi pravil za uporabo

Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti poročanja za namene

mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prehodnem obdobju (Besedilo velja za EGP), na voljo

na naslovu: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1773/oj.

8

Uredba o CBAM

Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o

vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

na voljo na naslovu: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj.

• Člen 2 določa področje uporabe CBAM s sklicevanjem na Prilogo I.

• Člen 3 in Priloga IV vsebujeta opredelitve splošnih izrazov, ki se uporabljajo

v CBAM.

• Člena 5 in 17 določata zahteve, da morajo uvozniki ali njihovi posredni

carinski zastopniki zaprositi za status pooblaščenega deklaranta CBAM za

uvoz blaga in pridobitev dovoljenja zadevne države članice (uporabljata se od

31. decembra 2024).

• Člen 10 določa zahteve za registracijo upravljavca v okviru CBAM (od

31. decembra 2024).

• Člen 11 določa, da morajo države članic imenovati pristojni organ, pri čemer

mora Evropska komisija objaviti seznam pristojnih organov in ga vključiti v

register CBAM.

• Člena 14 in 16 določata, da mora Evropska komisija vzpostaviti register

CBAM pooblaščenih deklarantov CBAM in vsakemu pooblaščenemu

deklarantu dodeliti račun (uporabljata se od 31. decembra 2024).

• Člen 30 določa, da mora Evropska komisija do 31. decembra 2024 pregledati

področje uporabe CBAM.

• Členi 32 do 35 določajo obveznosti poročanja za uvoznike EU v prehodnem

obdobju.

• Člen 36 določa datume začetka uporabe drugih členov.

• Priloga I vsebuje seznam blaga CBAM po industrijskih sektorjih z oznako KN

za identifikacijo blaga in seznam ustreznih toplogrednih plinov.

• V Prilogi III so navedeni tretje države in ozemlja, ki niso zajeta v CBAM.

• Priloga IV določa splošne metode za izračun vgrajenih emisij v blagu; za

preprosto blago v oddelku 2 in za kompleksno blago v oddelku 3.

Izvedbena uredba (EU) 2023/1773: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1773,

na voljo na naslovu: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1773/oj

• Člen 2 in Priloga II, oddelek 1, vsebujeta opredelitve splošnih izrazov, ki se

uporabljajo v pravilih CBAM ter pravilih SPP.

• Člen 3 določa obveznosti poročanja poročajočih deklarantov, vključno s

parametri, za katere je treba sporočiti podatke.

• Člena 4 in 5 določata pristope za izračun vgrajenih emisij in pogoje za

uporabo privzetih vrednosti.

• Člen 6 predstavlja zahteve za poročanje o aktivnem oplemenitenju.

• Člen 7 določa, katere informacije je treba sporočiti v zvezi s ceno ogljika, ki se

plača.

9

• Členi 8, 9 in 13 se nanašajo na obveznosti poročajočega deklaranta pri

predložitvi in spremembi poročil CBAM.

• Člen 16 se nanaša na kazni, ki jih uporabijo države članice, če poročajoči

deklarant ni pravilno izpolnil svojih obveznosti poročanja.

• Člena 19 in 22 določata tehnične elemente prehodnega registra CBAM.

• Priloga I: preglednica 1 – Struktura poročila CBAM, preglednica 2 – Zahteve

v zvezi s podrobnimi informacijami v poročilu CBAM.

• Priloga II: oddelek 2, preglednica 1 – Razvrstitev oznak KN v zbirne

kategorije blaga CBAM in oddelek 3 – opredelitev proizvodnih procesov za

kategorije blaga CBAM, vključno z mejami sistema za proizvodne poti in

ustrezne vhodne materiale.

• Priloga IV: minimalni podatki, ki jih morajo proizvajalci blaga (v nadaljnjem

besedilu: upravljavci) sporočiti uvoznikom (ali poročajočim deklarantom).

• Priloge V do VII: preglednice z zahtevami po podatkih za druga poročila, tudi

za aktivno oplemenitenje (s strani uvoznikov), EORI in nacionalni sistem

uvoza.

• Priloga VIII: standardni faktorji, uporabljeni pri spremljanju neposrednih

emisij.

Vsa zakonodaja EU je na voljo na naslovu: eur-lex.europa.eu/homepage.html

Druga gradiva za usmerjanje in usposabljanje, ki jih je Evropska komisija pripravila za

pomoč upravljavcem in uvoznikom, vključujejo:

• ločene smernice Evropske komisije za upravljavce naprav iz tretjih držav, ki

proizvajajo blago CBAM,

• smernice za uvoznike o tem, kako izpolniti četrtletna poročila na portalu CBAM

za gospodarske subjekte,

• Excelovo predlogo, ki upravljavcem omogoča samodejno izračunavanje

vgrajenih emisij in jasno sporočanje teh podatkov uvoznikom blaga,

• izobraževalne videoposnetke.

Smernice in predloga so na voljo na posebnem spletišču Evropske komisije za CBAM:

https://taxation-customs.ec.europa.eu/carbon-border-adjustment-mechanism_en.

10

3 KRATEK VODNIK ZA UVOZNIKE

Ta oddelek vsebuje po korakih razdelan pregled pomembnih pojmov, pravil in obveznosti

v prehodnem obdobju.

Ali ste uvoznik blaga CBAM? Blago CBAM je blago iz industrij cementa, železa in jekla,

aluminija in nekaterih kemikalij (gnojil in vodika) ter električna energija, ki se trenutno

uvažata v EU. Za odgovor na to vpraš anje morate primerjati oznake KN 3 proizvodov, ki

jih uvažate s seznamom blaga iz Priloge I k uredbi o CBAM. Več informacij o tem, kako

k temu pristopiti, je na voljo v oddelku 5.2 tega dokumenta in pododdelkih 5.3 do 5.7, v

katerih so navedene nadaljnje podrobnosti za vsak sektor.

Če ne uvažate takega blaga, vam ni treba prebrati tega dokumenta. Vendar je napisan tako,

da je v pomoč tudi vsem drugim zainteresiranim skupinam (akademski skupnosti,

preveriteljem toplogrednih plinov, pristojnim organom, svetovalcem itd.). Če želite samo

razumeti splošno delovanje CBAM, lahko preberete uvod v CBAM v oddelku 4.

Kaj so vgrajene emisije? Pojem je zasnovan tako, da v največji možni meri odraža, kako

so emisije zajete v EU ETS, kot da bi bilo blago CBAM proizvedeno v EU. V skladu z EU

ETS morajo upravljavci plačati za lastne emisije (v nadaljnjem besedilu: neposredne

emisije). Če porabljajo električno energijo, pa nosijo tudi stroške CO 2, vključene v ceno

električne energije, ki jo kupijo4 (v nadaljnjem besedilu: posredne emisije). Enako velja za

vhodne materiale, ki so potrebni za njihov proizvodni proces in jih lahko dobavlja naprava

EU ETS. Ti vhodni materiali torej prispevajo k stroškom CO2, ki jih ima naprava EU ETS.

Vgrajene emisije so opredeljene vzporedno z em isijami, ki povzročajo stroške CO2 v EU

ETS: upoštevajo neposredne in posredne 5 emisije proizvodnega procesa ter vgrajene

emisije vhodnih materialov. Področje uporabe CBAM je načeloma povezano s pravili EU

ETS in se zato razlikuje od drugih metod za izračun ogljičnega odtisa proizvodov, kot sta

Protokol o toplogrednih plinih ali ISO 14067. Pojem in izračun vgrajenih emisij sta

podrobno predstavljena v oddelku 6.1.3.

Katere informacije morate zahtevati od upravljavca naprave, ki proizvaja blago, ki

ga uvažate, da bi lahko poročali? Za odgovor na to vprašanje morate slediti naslednjim

korakom.

• Korak 1: Opredelite uvoženo blago CBAM in poskrbite, da razumete, kako se uvršča

v vsako zbirno kategorijo blaga (tj. združevanje blaga CBAM z različnimi oznakami

KN, za katero je primerno, da je zajeto v skupnih pravilih za spremljanje).

• Korak 2: Opredelite vse parametre, ki jih morate zahtevati od upravljavca in o

katerih morate poročati.

o Neposredne emisije naprave: upravljavec ima na voljo dve možnosti:

3 Oznake KN (kombinirana nomenklatura) so različice EU oznak HS (harmoniziranega sistema) za

mednarodno trgovino. Oznake KN so običajno sestavljene iz osmih števk (prvih šest števk je enakih

oznaki HS). Kadar Priloga I k uredbi o CBAM vsebuje manj števk, to pomeni, da so zajete vse oznake

KN, ki se začnejo z navedenimi števkami.

4 Če naprava EU proizvaja lastno električno energijo, takoj nosi stroške CO2.

5 V prehodnem obdobju je treba poročati o posrednih emisijah za vse blago CBAM, čeprav je na tej stopnji

v Prilogo II k uredbi o CBAM vključeno le manjše število proizvodov, tj. samo blago, pri katerem bo

trebav dokončnem obdobju upoštevati posredne emisije.

11

a) pristop na podlagi izračuna, pri katerem se uporabljajo količine vseh

porabljenih goriv in ustreznih materialov6, ter ustrezni faktorji za izračun

(zlasti tako imenovani emisijski faktor, ki temelji na vsebnosti ogljika v

gorivu ali materialu);

b) pristop na podlagi meritev, ki vključuje merjenje koncentracije

toplogrednih plinov in pretoka dimnega plina za vsak vir emisij

(odvodnik).

Vendar je treba opozoriti, da lahko upravljavec v uvodnem obdobju do

31. julija 2024 uporabi druge metode, ki so dovoljene za spremljanje emisij

v njegovi jurisdikciji, če zagotavljajo podobno zajetje in točnost emisij. Te

druge metode lahko vključujejo privzete vrednosti, ki jih Evropska komisija da

na voljo in objavi za prehodno obdobje, ali katere koli druge privzete vrednosti.

Vendar se lahko uporabijo pod pogojem, da poročajoči deklarant v poročilih

CBAM navede metodologijo, uporabljeno za določitev takih vrednosti. Za

emisije PFC7 iz proizvodnje primarnega aluminija je treba uporabiti posebno

metodologijo, ki temelji na meritvah prenapetosti. Za emisije N2O iz proizvodnje

solitrne kisline je obvezna metoda na podlagi meritev. V vseh drugih primerih

lahko upravljavec izbere metodo, ki najbolj ustreza okoliščinam njegove

naprave.

o Posredne emisije: to so emisije, nastale med proizvodnjo električne energije, ki

jo je porabil vaš dobavitelj, ne glede na to, ali je bila ta električna energija

proizvedena v napravi ali uvožena od zunaj. Sporočiti morate količine

porabljene električne energije za vsak uvoženi proizvod in jo pomnožiti z

ustreznim emisijskim faktorjem električne energije. Pri tem faktorju imate

naslednje možnosti:

a) če električna energija prihaja iz omrežja, lahko uporabite:

 privzeti emisijski faktor, ki ga zagotovi Evropska komisija na podlagi

podatkov IEA8, ali

 kateri koli drug emisijski faktor omrežja električne energije v državi

porekla na podlagi javno dostopnih podatkov, ki predstavljajo povprečni

emisijski faktor ali emisijski faktor CO2;

b) če upravljavec v napravi tudi proizvaja električno energijo

(samoproizvajalec). V tem primeru mora upravljavec spremljati emisije

pogonske naprave ali naprave SPTE na enak način9, kot spremlja druge

neposredne emisije naprave, ter uporabiti posebna pravila za izračun

faktorja emisije iz mešanice goriv in po potrebi upoštevati proizvodnjo

toplote iz SPTE;

c) če upravljavec prejme električno energijo iz določene naprave na podlagi

pogodbe o nakupu električne energije. Če ta pogonska naprava spremlja

svoje emisije v skladu z istimi pravili, kot se uporabljajo za električno

energijo iz samoproizvodnje, in te informacije sporoči upravljavcu, ki vam

6 Izraz tok vira zajema goriva in druge vhodne ali izhodne materiale, ki vplivajo na emisije.

7 Perfluorirani ogljikovodiki.

8 Mednarodna agencija za energijo.

9 SPTE pomeni soproizvodnjo toplote in električne energije, znano tudi kot soproizvodnja.

12

jih nato posreduje, lahko za to električno energijo uporabite dobljeni

dejanski emisijski faktor.

Podrobne smernice so na voljo v oddelku 6.1.4 tega dokumenta.

o Vhodni materiali (neobvezno): upravljavec vam kot poročajočemu deklarantu

ni dolžen sporočiti podrobnih podatkov o vhodnih materialih, saj vam teh

informacij ni treba navesti ločeno v poročilu CBAM. Vendar je treba emisije,

povezane z vhodnimi materiali, vključiti v podatke, ki se sporočajo za blago

CBAM, zato je zagotavljanje podatkov o vhodnih materialih dobra praksa, da se

olajša preverjanje sporočenih podatkov.

Pojem vgrajenih emisij vključuje dodajanje10 vgrajenih emisij nekaterih

materialov, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, tako imenovanih vhodnih

materialov. Vhodni materiali, pomembni za posamezni proizvodni proces, so

navedeni v oddelku 3 Priloge II k Izvedbeni uredbi in obravnavani v oddelku 5

tega dokumenta za vsak zadevni sektor.

b) Če se vhodni material proizvaja v isti napravi kot blago CBAM, mora

upravljavec v izračun vgrajenih emisij blaga vključiti vgrajene emisije

vhodnega materiala.

c) Če se vhodni material kupi od drugih naprav, mora proizvajalec blaga

CBAM od zadevnih dobaviteljev vhodnega materiala zahtevati podatke na

enak način, kot zahtevate podatke o blagu, uvoženem v EU. Ustrezne

informacije za vsak vhodni material in za vsako napravo njegove

proizvodnje posebej vključujejo:

 opredelitev naprave, v kateri je bil proizveden,

 specifične11 vgrajene neposredne in posredne emisije vhodnega

materiala,

 proizvodno pot in dodatne parametre, o katerih mora uvoznik poročati

ob uvozu končnega blaga v EU v okviru CBAM. Ti dodatni parametri so

navedeni v oddelku 2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi in obravnavani v

oddelku 5 tega dokumenta za vsak zadevni sektor,

 poročevalno obdobje, ki ga je uporabil dobavitelj vhodnega materiala,

 po potrebi informacije o ceni ogljika, ki jo mora plačati dobavitelj

vhodnega materiala v ustrezni jurisdikciji (glej točko 5 spodaj).

d) Upravljavec mora v obeh primerih, tj. za kupljene ali samoproizvedene

vhodne materiale, spremljati količino vsakega uporabljenega vhodnega

materiala v poročevalnem obdobju za vsak proizvodni proces.

Pravila za spremljanje podatkov, povezanih z vhodnimi materiali, so navedena v

oddelku E Priloge III k Izvedbeni uredbi. Več podrobnosti je navedenih v

oddelku 6.1.5 tega dokumenta.

o Nazadnje, obstajajo še nekateri dodatni zahtevani parametri, o katerih morate

kot uvoznik EU poročati v okviru CBAM. Ti so odvisni od blaga, ki se

10 Upoštevajte razliko med temi vhodnimi materiali in običajnimi vhodnimi materiali: pri določanju

neposrednih emisij se upošteva, da lahko ogljikovi atomi v materialu oksidirajo v CO 2 in se sproščajo.

Vendar je treba za vhodne materiale dodati tudi emisije, ki so nastale že prej (med lastno proizvodnjo),

tj. vgrajene emisije vhodnega materiala.

11 Specifične (vgrajene) emisije pomenijo emisije, povezane z eno tono obravnavanega materiala.

13

proizvaja. Za uvožen cement je treba na primer navesti skupno vsebnost

klinkerja, za mešana gnojila vsebnost različnih oblik dušika itd. Ustrezni

parametri so navedeni v oddelku 2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi. Zagotoviti

morate, da upravljavci predložijo potrebne informacije o teh parametrih za svoje

blago.

Korak 3: Ali je treba ceno ogljika plačati v jurisdikciji, v kateri se proizvaja blago ali

vhodni materiali? Za zagotovitev podobne obravnave naprav v EU ETS in v drugih

državah bo pri plačilu cene ogljika v državi ali podnacionalni regiji, v kateri se proizvajajo

blago CBAM in njegovi vhodni materiali, omogočeno zmanjšanje obveznosti CBAM v

dokončnem obdobju od leta 2026 naprej. O tem je treba poročati tudi v prehodnem obdobju

CBAM (tj. do konca leta 2025). To poročanje o cenah ogljika v prehodnem obdobju je

pomembno za obveščanje Evropske komisije o morebitnih prihodnjih izboljšavah

zakonodaje o CBAM.

Upoštevajte, da morate zbrati informacije za vsak kupljen vhodni material, če s e cena

ogljika uporablja v državi porekla. Če proizvajalec vhodnega materiala ne zagotovi

zahtevanih informacij, morate predpostaviti, da je cena ogljika, ki se plača za vhodni

material, enaka nič.

Pravila za poročanje informacij v zvezi s ceno ogljika, ki se plača, so navedena v členu 7

Izvedbene uredbe. Podrobne smernice so navedene v oddelku 6.2.5 tega dokumenta.

Korak 4: Razumevanje poročevalnega obdobja, ki ga uporablja upravljavec. Privzeto

obdobje je (evropsko) koledarsko leto. Če pa je proizvodna naprava v državi z drugačnim

koledarjem ali če obstajajo drugi razumni razlogi za uporabo drugega obdobja, se lahko

uporabi tudi to, če zajema vsaj tri mesece. Ustrezna alternativna obdobja vključujejo zlasti

poročevalna obdobja za shemo za oblikovanje cen ogljika ali obvezno shemo za

spremljanje emisij v državi vaše naprave ali pa uporabljeno poslovno leto. Glavni raz log

za izbiro takih drugih obdobij je, da se lahko v navedene namene uporabijo dodatni

pregledi, kot sta popis zalog in finančna revizija za letne računovodske izkaze, ali

preverjanje emisij, ki ga opravijo tretje osebe, kar bo zagotovilo višjo raven zaupa nja v

kakovost vaših podatkov, kadar se uporabljajo tudi za namene CBAM. Nadaljnje smernice

o poročevalnih obdobjih so navedene v oddelku 4.3.4.

Korak 5: Upravljavec mora podatke o vgrajenih emisijah sporočiti uvoznikom EU, ki

imate obveznost poročanja v skladu z uredbo o CBAM. Ker lahko svoje blago kupite pri

številnih dobaviteljih, boste morali te informacije morda zahtevati od več upravljavcev.

Evropska komisija zagotavlja skupno predlogo, ki jo je mogoče uporabiti v ta namen in

zagotavlja čim učinkovitejše izvajanje tega sporočanja.

Čeprav je njena uporaba prostovoljna, je treba poudariti, da uporaba skupne predloge

močno poenostavlja komunikacijo na obeh straneh. Vaši dobavitelji imajo lahko sedež

v različnih državah in lahko govorijo različne jezike. Skupna predloga zagotavlja enotno

obliko poročanja, tako da je v istem polju v predlogi vedno mogoče najti isto vrsto

informacij, jasen pa bo tudi pomen vsakega polja.

Upravljavec mora ob koncu vsakega poročevalnega obdobja zbrati spremljane podatke

za celotno poročevalno obdobje, določiti pripisane emisije za vsak proizvodni proces in

jih razdeliti glede na ustrezno dejavnostno stopnjo (tj. skupno število ton blaga v okviru

povezane kategorije CBAM, proizvedenega v poročevalnem obdobju), da pridobi

specifične vgrajene emisije blaga . To je glavni parameter, ki ga morate pridobiti od

upravljavca, skupaj z dodatnimi zahtevanimi parametri iz korakov 2 in 3 zgoraj.

Predloga je na voljo na posebnem spletišču Evropske komisije za CBAM. Zasnovana je na

podlagi pravil iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi o vsebini priporočenega sporočila

14

upravljavcev naprav poročajočim deklarantom. Več smernic o zbiranju ustrezni h

informacij za uvoznike in o uporabi predloge je na voljo v oddelku 6.3 tega dokumenta in

neposredno v predlogi.

Kaj se zgodi po prehodnem obdobju?

Od leta 2026 se bo uporabljalo dokončno obdobje CBAM. To pomeni, da bodo morali

uvozniki od 1. januarja 2026 izpolnjevati obveznost CBAM v obliki kuponov, ki jih

kupite po povprečni ceni pravic iz EU ETS, za vsako blago CBAM, uvoženo v EU. Od

leta 2026 se bo postopno uvajalo vse večje zajetje vgrajenih emisij v okviru obveznosti

CBAM. Vse vgrajene emisije bodo zajete šele od leta 2034 naprej12.

12 Evropska komisija bo naknadno razvila in objavila podrobno formulo za izračun.

15

4 MEHANIZEM ZA OGLJIČNO PRILAGODITEV NA MEJAH

4.1 Uvod v CBAM

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je instrument okoljske politike,

namenjen podpori podnebnim ambicijam EU glede doseganja neto zmanjšanja emisij

toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in doseganja podnebne nevtralnosti

najpozneje do leta 2050.

CBAM dopolnjuje sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki je bil nedavno

okrepljen v okviru zakonodajnega svežnja EU „Pripravljeni na 55“. Upravljavci naprav, ki

proizvajajo emisijsko intenzivno blago, v okviru EU ETS predajo pravice do emisije za

vsako tono emisij CO 2e. Ker se (vse večja) količina teh pravic kupi na dražbah ali na

sekundarnem trgu, ti proizvajalci plačajo ceno ogljika 13 za svoje emisije toplogrednih

plinov. Vendar proizvajalci v številnih tretjih državah nimajo take obveznosti, zaradi te

konkurenčne prednosti pa obstaja tveganje selitve virov CO 2, tj. selitve proizvodnje v

države zunaj EU.

Da bi se zmanjšalo tveganje selitve virov CO2 pred CBAM, so zadevni industrijski sektorji

del svojih pravic prejeli brezplačno (v nadaljnjem besedilu: brezplačna dodelitev) v okviru

EU ETS. Z uvedbo CB AM bo brezplačna dodelitev postopoma odpravljena, ko se bo

CBAM postopoma uvajal. Namesto da bi se znižali stroški ogljika za proizvajalce EU,

CBAM zagotavlja, da uvozniki blaga iz tretjih držav nosijo podobne stroške ogljika za

vgrajene emisije uvoženega blaga. Namen tega splošnega vodilnega načela EU ETS in

CBAM je spodbuditi enakovredno zmanjšanje emisij med proizvajalci iz EU in

proizvajalci iz tretjih držav, ki izvažajo v EU.

CBAM ni usmerjen v države, temveč v vgrajene emisije ogljika iz proizvodov, uvoženih

v EU, za določene sektorje, ki spadajo na področje uporabe EU ETS in pri katerih je

tveganje selitve virov CO 2 največje. Ti sektorji so: cement, železo in jeklo, aluminij,

gnojila, vodik in električna energija. Vključuje tudi nekatere vhodne materiale in proizvode

nižje v proizvodni verigi navedenih sektorjev (v nadaljnjem besedilu: blago CBAM). Za

celotni seznam blaga CBAM po sektorjih glej oddelek 5 tega dokumenta.

CBAM bo uveden v naslednjih fazah:

• prehodno obdobje (od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025):

zasnovano je kot faza učenja, v kateri bodo uvozniki CBAM poročali o sklopu

podatkov, vključno z emisijami, vgrajenimi v njihovo blago, ne da bi plačali

finančno prilagoditev za vgrajene emisije. Vendar se lahko naložijo kazni, na

primer za nepredložitev zahtevanih četrtletnih poročil CBAM,

• dokončno obdobje (od 1. januarja 2026):

o od leta 2026 do leta 2033 bodo vgrajene emisije za blago CBAM

postopoma zajete v obveznost CBAM, saj se brezplačna dodelitev v

okviru EU ETS postopoma odpravlja.

o Od leta 2034 bodo kuponi CBAM zajemali 100 % vgrajenih emisij blaga

CBAM, za to blago pa v okviru EU ETS ne bo brezplačnih dodelitev.

13 Natančneje, cena za emisije CO ali druge enakovredne emisije toplogrednih plinov.

16

CBAM je v dokončnem obdobju zasnovan tako, da odraža stroške emisij v okviru EU ETS:

• upravljavci EU bodo plačali ceno CO2 za svoje emisije in predali pravice v okviru

EU ETS ter

• uvozniki blaga CBAM v EU bodo predali kupone CBAM, ki natančno odražajo

stanje EU ETS, tako v smislu pravil SPP kot cene kuponov.

CBAM je zasnovan v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO) in drugimi

mednarodnimi obveznostmi EU ter se enako uporablja za uvoz iz vseh držav zunaj EU14.

V tem dokumentu se obravnavajo le zahteve prehodnega obdobja.

To obdobje je namenjeno učenju in vzpostavitvi ustreznih pristopov SPP zunaj EU ter

institucij in sistemov informacijske tehnologije v EU.

4.2 Opredelitev pojmov in področje uporabe emisij, zajetih v CBAM

V spodnjem besedilnem okviru so navedeni ključni oddelki Izvedbene uredbe, v katerih so

opredeljeni izrazi, ki se uporabljajo za CBAM.

Sklici na Izvedbeno uredbo:

Uredba o CBAM (Uredba (EU) 2023/956), poglavje I, člen 3 Opredelitev pojmov in Priloga IV

Opredelitev pojmov.

Priloga II, oddelek 1 Opredelitev pojmov.

Seznam kratic in opredelitev pojmov je naveden tudi v prilogah na koncu teh smernic.

V teh smernicah se pogosto uporabljajo naslednji izrazi:

• „tona CO2e“ pomeni eno metrično tono ogljikovega dioksida (v nadaljnjem

besedilu: CO2) ali količino katerega koli drugega toplogrednega plina iz Priloge I

z enakovrednim potencialom globalnega segrevanja, kot ga ima CO2,

• „neposredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnih procesov blaga, vključno z

emisijami iz proizvodnje ogrevanja in hlajenja, ki se porabi med proizvodnimi

procesi, ne glede na lokacijo proizvodnje ogrevanja in hlajenja,

• „posredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnje električne energije, ki se

porabi med proizvodnimi procesi blaga, ne glede na lokacijo proizvodnje

porabljene električne energije,

• „vgrajene emisije“ pomeni emisije, sproščene med proizvodnjo blaga, vključno

z vgrajenimi emisijami ustreznih vhodnih materialov, porabljenih v proizvodnem

procesu,

14 Edina izjema je blago iz držav, ki uporabljajo EU ETS (trenutno Islandija, Norveška in Lihtenštajn) ali

pa so v celoti povezane z EU ETS (trenutno Švica). Proizvajalci v teh državah zato plačajo enako ceno

ogljika kot v EU.

17

• „ustrezni vhodni material“ pomeni preprosto ali kompleksno blago z

vgrajenimi emisijami, ki niso enake nič, za katero je ugotovljeno, da je v okviru

meja sistema za izračun vgrajenih emisij kompleksnega blaga,

• „preprosto blago“ pomeni blago, proizvedeno v proizvodnem procesu, v

katerem so potrebni izključno vhodni materiali in goriva z nič vgrajenimi

emisijami,

• „kompleksno blago“ pomeni blago, ki ni preprosto blago,

• „specifične vgrajene emisije“ pomeni emisije, vgrajene v toni blaga, izražene v

tonah emisij CO2e na tono blaga,

• „specifične vgrajene emisije“ pomeni emisije, vgrajene v toni blaga, izražene v

tonah emisij CO2e na tono blaga,

• „proizvodni proces“ pomeni dele naprave, v kateri potekajo kemijski ali fizikalni

procesi za proizvodnjo blaga v zbirni kategoriji blaga, opredeljeni v preglednici 1

oddelka 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi, ter njene določene meje sistemov glede

vhodnih materialov, obsega proizvodnje in ustreznih emisij,

• „zbirna kategorija blaga“ je v Izvedbeni uredbi implicitno opredeljena z navedbo

ustreznih zbirnih kategorij blaga in vsega blaga, opredeljenega z oznakami KN v

preglednici 1 oddelka 2 Priloge II,

• „proizvodna pot“ pomeni pose bno tehnologijo, ki se uporablja v proizvodnem

procesu za proizvodnjo blaga v zbirni kategoriji blaga. En proizvodni postopek se

običajno nanaša na eno skupino proizvedenega blaga CBAM (v nadaljnjem

besedilu: zbirne kategorije blaga). Vendar v nekaterih pr imerih obstaja več

proizvodnih poti za proizvodnjo tega blaga.

4.3 Prehodno obdobje

Povzetek ključnih elementov prehodnega obdobja je predstavljen v Preglednici 4-1.

Preglednica 4-1: Prehodno obdobje – ključne točke

Trajanje Od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025.

Pravila SPP Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1773

Poročanje o

posrednih emisijah

Zahtevano za vse blago CBAM.

Privzete vrednosti

za poročanje o

vgrajenih emisijah

Globalne vrednosti

(razen električne energije).

Uporabijo se lahko za vhodne materiale kompleksnega blaga, ki

predstavljajo do 20 % celotnega kompleksnega blaga.

Morajo se uporabiti za uvoz električne energije in posredne

emisije, razen če so izpolnjena nekatera merila.

Prožnost v zvezi s

pravili SPP

Uporaba pravil iz drugih (zunaj EU) shem za oblikovanje cen

ogljika ali poročanje je upravljavcem naprav dovoljena do

konca leta 2024, če te sheme zajemajo enake emisije in

zagotavljajo podobno točnost podatkov.

18

Uvozniki lahko uporabljajo druge metode (ocenjevanja) do

31. julija 2024.

Pogostost poročanja Četrtletno (uvozniki).

Preverjanje

sporočenih

podatkov

Se ne zahteva.

Upravljavci in uvozniki bi si morali prizadevati za čim

natančnejše in popolnejše poročanje.

Če je bilo opravljeno preverjanje, je treba to navesti v

predložitvi.

Predaja kuponov

CBAM

Se ne zahteva.

4.3.1 Ključne vloge in odgovornosti pri poročanju

Poročajoči deklarant 15 je subjekt, odgovoren za poročanje o vgrajenih emisijah

uvoženega blaga. Poročajoči deklarant je načeloma uvoznik. Vendar v praksi obstajajo

različne možnosti glede na osebo, ki vloži carinsko deklaracijo. Kadar so v uvozni

postopek vključeni različni akterji, je pomembno upoštevati, da je za vsako tono uvoženega

blaga odgovoren natanko en deklarant , kar pomeni, da se ne sporoči dvakrat in hkrati ni

izpuščena iz poročanja.

V skladu z možnostmi iz carinskega zakonika Unije16 je lahko poročajoči deklarant17:

• uvoznik, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet v

svojem imenu in za svoj račun,

• oseba, ki ima dovoljenje za vložitev carinske deklaracije iz člena 182(1) uredbe

o carinskem zakoniku Unije in prijavi uvoz blaga, ali

• posredni carinski zastopnik, kadar carinsko deklaracijo vloži posredni carinski

zastopnik, imenovan v skladu s členom 18 uredbe o carinskem zakoniku Unije, če

ima uvoznik sedež zunaj Unije ali se posredni carinski zastopnik strinja z

obveznostmi poročanja v skladu s členom 32 uredbe o CBAM.

Poročajoči deklarant mora Evropski komisiji prek prehodnega registra CBAM vsako

četrtletje predložiti poročilo CBAM18 najpozneje do konca meseca, ki sledi koncu

četrtletja. S tem se sporočijo informacije iz oddelka 6.3.2 o blagu, uvoženem v EU v

zadevnem četrtletju. Upoštevajte posebne zahteve, tudi na datum uvoza, v primeru tako

imenovanega carinskega postopka aktivnega oplemenitenja (glej oddelek 4.3.6).

Zaradi upravnih zahtev CBAM se pričakuje, da bodo številni uvozniki morda uporabili

carinske zastopnike, tj. da bodo uvozniki prenesli svoje obveznosti. Kadar uvoznik nima

sedeža v državi članici EU, se obveznosti poročanja CBAM uporabljajo za posrednega

15 V Izvedbeni uredbi se ta izraz uporablja za oba primera, tj. ko je za poročanje v okviru CBAM

odgovoren uvoznik ali njegov posredni carinski zastopnik.

16 Uredba (EU) št. 952/2013, prečiščeno besedilo: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/952/2022-12-12.

17 Člen 2(1) Izvedbene uredbe.

18 Člen 35 uredbe o CBAM.

19

carinskega zastopnika. Če uvoznik s sedežem v EU imenuje posrednega carinskega

zastopnika, lahko ta izpolni obveznosti poročanja.

Upravljavec naprave, ki proizvaja blago CBAM zunaj EU, je druga ključna vloga za

delovanje CBAM. Upravljavci naprav so osebe, ki imajo neposreden dostop do informacij

o emisijah svojih naprav. Zato so odgovorni za spremljanje vgrajenih emisij blaga , ki

ga proizvajajo in izvažajo v EU, ter poročanje o njih.

Tretji preveritelji bodo imeli pomembno vlogo v dokončnem obdobju. Vendar je

preverjanje v prehodnem obdobju popolnoma prostovoljen ukrep, ki ga lahko upravljavci

naprav izberejo kot sredstvo za izboljšanje kakovosti podatkov in pripravo na zahteve

dokončnega obdobja.

Pomembno vlogo ima tudi pristojni organ v državi članici EU , v kateri ima poročajoči

deklarant sedež. Odgovoren je za izvrševanje nekaterih določb uredbe o CBAM, kot je

pregled poročil CBAM, za zagotovitev, da poročajoči deklaranti predložijo popolna in

pravilna četrtletna poročila CBAM, ter po potrebi naloži kazni v skladu z Izvedbeno

uredbo.

Evropska komisija (v tem dokumentu tudi Komisija) je odgovorna za vodenje prehodnega

registra CBAM, ocenjevanje splošnega izvajanja CBAM v prehodnem obdobju s

preverjanjem informacij iz četrtletnih poročil CBAM, nadaljnji raz voj zakonodaje za

dokončno obdobje in usklajevanje pristojnih organov v državah članicah EU. Poleg tega

Evropska komisija zagotavlja posebno spletišče za CBAM z dodatnimi smernicami,

predlogami za poročanje, gradivom za usposabljanje in portalom za prehodni register

CBAM (ki bo v dokončnem obdobju dodatno posodobljen in postal register CBAM).

4.3.2 Kaj morajo upravljavci spremljati

Prvi element je spremljanje neposrednih emisij naprave. Kadar naprava proizvaja več

različnih proizvodov, je treba emisije tudi ustrezno pripisati posameznim proizvodom.

Upravljavci morajo tudi spremljati količine specifičnih vhodnih materialov z vgrajenimi

emisijami (tako imenovani ustrezni vhodni materiali, ki so tudi blago CBAM),

uporabljenimi v proizvodnem procesu, in poročati o njih ter določiti vgrajene emisije teh

vhodnih materialov. Kadar upravljavci kupijo vhodne materiale za proizvodnjo drugega

blaga CBAM, morajo od dobavitelja teh vhodnih materialov pridobiti podatke o vgrajenih

emisijah.

Posredne emisije, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije, porabljene med

proizvodnjo vsega blaga CBAM, je treba spremljati za namene CBAM 19 in jih pripisati

proizvedenemu blagu. Prav tako je treba po potrebi vključiti emisije, vgrajene v vhodne

materiale.

Upoštevajte, da so za električno energijo, uvoženo v EU kot samostojno blago, pomembne

le neposredne emisije. Obravnava električne energije kot blaga CBAM je podrobneje

obravnavana v smernicah za upravljavce.

19 V prehodnem obdobju je treba spremljati posredne emisije vsega blaga CBAM in poročati o njih,

vključno z vgrajenimi posrednimi emisij ami vhodnih materialov. Vendar bodo posredne emisije v

dokončnem obdobju vključene le za nekatere proizvode (blago iz Priloge II k uredbi o CBAM).

20

Pojasnila o tem, kako določiti te vgrajene emisije in opredeliti meje sistema, so navedena

v smernicah za upravljavce. Ustrezni vhodni materiali so opredeljeni za vsak sektor v

oddelku 5.

Nazadnje morajo upravljavci uvoznikom sporoč iti ceno ogljika, ki se plača za

proizvodnjo blaga v njihovi jurisdikciji, če obstaja. To vključuje ceno ogljika na tono

CO2e in znesek brezplačne dodelitve ali kakršne koli druge finančne podpore, nadomestila

ali rabata, prejetega na tono proizvoda, pomem bnega za CBAM. Zlasti v primeru

kompleksnega blaga bi bilo treba upoštevati tudi stroške ogljika, ki jih plačajo proizvajalci

vhodnih materialov.

4.3.3 O čem morajo poročati poročajoči deklaranti

V prehodnem obdobju morajo uvozniki vsako četrtletje poročati o vgrajenih emisijah

v blagu, uvoženem v zadevnem četrtletju koledarskega leta, pri čemer morajo podrobno

navesti neposredne in posredne emisije ter morebitne cene ogljika, ki se plačajo v tujini.

Ker uvoznik uporablja le podatke o emisijah, pridobljene drugje, je glavna naloga

zagotoviti popolnost seznama uvoza in drugih pomembnih dejavnikov, o katerih se

poroča v poročilu CBAM.

Uvozniki morajo v poročilu CBAM navesti naslednje informacije:

• skupno količino vsake vrste blaga, izraženo v megavatnih urah (MWh) za

električno energijo in v tonah za drugo blago, opredeljeno za vsako napravo, ki

proizvaja blago v državi porekla,

• dejanske skupne vgrajene emisije, izražene v tonah emisij CO2e na MWh

električne energije ali, za drugo blago, v tonah emisij CO2e na tono posamezne

vrste blaga,

• skupne posredne emisije, vključno s količino porabljene električne energije in

emisijskim faktorjem, ki se uporablja,

• ceno ogljika, ki se plača v državi porekla za emisije, vgrajene v uvoženem

blagu, pri čemer se upoštevajo vsi ustrezni rabati ali druge oblike nadomestil.

Za pridobitev teh informacij je treba nujno vzpostaviti jasne postopke za spremljanje

uvoza. Predlagani dobri praksi sta med drugim:

• če oznaka KN uvoženega blaga spada na seznam blaga iz Priloge I k uredbi o

CBAM, je treba sprožiti obveznost poročanja v okviru CBAM. Uvozniki lahko

najučinkoviteje obravnavajo CBAM tako, da namestijo orodje, s katerim se

ustvari seznam vsega uvoženega blaga, ki spada pod CBAM. To bi se lahko na

primer izvedlo samodejno s programsko opremo za vodenje knjig,

• uvoznik bi lahko razkritje informacij določil tudi kot posebno klavzulo v

kupoprodajni pogodbi s proizvajalcem uvoženega blaga.

Če upravljavec za pripravo deklaracije CBAM uporabi preprosto preglednico, ki je na

voljo, bo moral poročajoči deklaranti vložiti zgolj malo truda, da izpolni poročilo v

prehodnem registru CBAM, če se seznam uvoženega blaga posodablja in so znane

vgrajene emisije na tono proizvoda. Vendar uporaba te preglednice ni obvezna, zato lahko

uvozniki od upravljavcev prejmejo zahtevane podatke v drugih oblikah. Zato je

pomembno, da so poročajoči deklaranti seznanjeni s parametri, o katerih je treba poročati,

21

za zagotovitev, da upravljavci prejmejo potrebne podatke. Vsebina poročila CBAM je

določena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi.

4.3.4 Poročevalna obdobja za upravljavce in uvoznike

Poročevalno obdobje je referenčno obdobje za določanje vgrajenih emisij. Poročevalna

obdobja so za upravljavce in uvoznike različna.

Upravljavci naprav

Za upravljavce je priv zeto poročevalno obdobje dvanajst mesecev, da se jim omogoči

zbiranje reprezentativnih podatkov, ki odražajo letno delovanje naprave.

Dvanajstmesečno poročevalno obdobje je lahko:

• koledarsko leto – privzeta možnost za poročanje, ali

• poslovno leto – če je to mogoče utemeljiti s tem, da so podatki za poslovno leto

poročanja natančnejši ali da se preprečijo nerazumni stroški, na primer kadar

konec poslovnega leta sovpada z letnim popisom goriv in materialov.

Dvanajstmesečno obdobje se šteje za reprezentativno, ker vključuje sezonska nihanja v

delovanju naprave ter morebitna obdobja motenj v procesu, ki so posledica načrtovanih

letnih ustavitev (npr. za vzdrževanje) in zagonov. Z uporabo celega leta se ublažijo tudi

morebitne vrzeli v podatkih, na primer z odčitki števcev na obeh straneh morebitnih

manjkajočih periodičnih podatkovnih točk.

Vendar lahko upravljavci izberejo tudi alternativno obdobje poročanja, ki traja najmanj tri

mesece, če naprava sodeluje v upravičenem sistemu SPP in če obdobje poročanja sovpada

z zahtevami navedenega sistema SPP. Na primer:

• obvezna shema za oblikovanje cen ogljika (sistem trgovanja z emisijami ali davek

na dajatev ali pristojbina na ogljik) ali shema poročanja o toplogrednih plinih z

obveznostjo glede skladnosti. V tem primeru se lahko uporabi poročevalno

obdobje navedene sheme, če zajema vsaj tri mesece, ali

• spremljanje in poročanje za namene druge sheme spremljanja (npr. projekta za

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki vključuje preverjanje s strani

akreditiranega preveritelja. V tem primeru se lahko uporabi poročevalno obdobje

veljavnih pravil SPP, če traja vsaj tri mesece.

V vseh navedenih primerih bi bilo treba vgrajene neposredne in posredne emisije blaga

izračunati kot povprečje izbranega poročevalnega obdobja.

Da bi se omogočilo sporočanje reprezentativnih podatkov od začetka prehodnega obdobja,

bi si morali upravljavci prizadevati, da bi za prvo četrtletno poročilo januarja 2024 z

uvozniki delili podatke za celotno leto 2023. V ta namen bi morali upravljavci:

• zbirati podatke o emisijah in dejavnostih od začetka prehodnega obdobja za

tolikšen del leta 2023, kot so na voljo. Za obdobje pred začetkom spremljanja

dejanskih emisij20 bodo morali upravljavci pripraviti ocene na podlagi najboljših

razpoložljivih podatkov (npr. z uporabo proizvodnih protokolov, izračunom za

20 To bo najpogostejši primer, razen če je že vzpostavljen upravičen sistem SPP.

22

nazaj na podlagi znanih korelacij med znanimi podatki in ustreznimi emisijami

itd.),

• začeti zbirati podatke za zadnje četrtletje leta 2023 v okviru priprav na poročanje

uvoznikom o podatkih za celotno leto, po možnosti čim prej v začetku

januarja 2024.

Glede na navedeno bi morali upravljavc i čim prej začeti pripravljati metodologijo

spremljanja in si prizadevati, da bi se dejansko spremljanje začelo čim prej po

1. oktobru 2023. Podatke o vgrajenih emisijah bi morali z uvozniki deliti takoj, ko so na

voljo po koncu vsakega četrtletja.

Uvozniki

V prehodnem obdobju je poročevalno obdobje za uvoznike (v nadaljnjem besedilu:

poročajoči deklaranti) eno četrtletje, poročila pa je treba predložiti v enem mesecu.

• Prvo četrtletno poročilo se nanaša na obdobje od oktobra do decembra 2023,

poročilo pa je treba predložiti v prehodnem registru CBAM do 31. januarja 2024.

• Zadnje četrtletno poročilo se nanaša na obdobje od oktobra do decembra 2025,

poročilo pa je treba predložiti v prehodnem registru CBAM do 31. januarja 2026.

V če trtletnem poročilu bi bilo treba povzeti vgrajene emisije v blagu, uvoženem v

prejšnjem četrtletju koledarskega leta, pri čemer bi bilo treba razčleniti neposredne in

posredne emisije ter morebitne cene ogljika, ki se plačajo v tujini. Pri odločanju, kdaj je

bilo blago uvoženo, je pomemben datum sprostitve na trg (tj. carinjenje carinskih

organov). To je pomembno zlasti za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja

(glej oddelek 4.3.6).

Ker imajo upravljavci in uvozniki različne roke za poročanje, bodo morali uvozniki za

svoja četrtletna poročila CBAM uporabiti najnovejše podatke o vgrajenih emisijah, ki jim

jih sporočijo upravljavci naprav. Na pr imer, kadar je poročevalno obdobje upravljavca

koledarsko leto, bi moral uvoznik, ki izpolnjuje četrtletno poročilo CBAM za katero koli

četrtletje od prvega do četrtega četrtletja 2025, za namene poročanja uporabiti informacije

o specifičnih vgrajenih emis ijah v blagu za koledarsko leto 2024, kot mu jih sporoči

upravljavec. Če je upravljavec proizvedel blago decembra 2024, uvoznik pa ga je

januarja 2025 uvozil v EU, bi moral uvoznik v poročilu CBAM za prvo četrtletje uporabiti

specifične vgrajene emisije v navedenem blagu za koledarsko leto 2024. Če podatki za

leto 2024 do konca januarja 2025 še niso na voljo, se lahko v poročilu CBAM za prvo

četrtletje uporabijo podatki o specifičnih vgrajenih emisijah iz leta 2023.

Drugače bi bilo, če ima upravljavec obveznost glede skladnosti v okviru upravičenega

sistema SPP in je poročevalno obdobje krajše od koledarskega leta, vendar vsaj tri mesece.

Če na primer poročevalno obdobje traja tri mesece, lahko uvoznik v poročilu CBAM za

drugo četrtletje uporabi podatke upravljavca za prvo četrtletje itd.

Upoštevajte, da se lahko poročilo CBAM, ki je že bilo predloženo, popravlja21 največ dva

meseca po koncu poročevalnega četrtletja. To je na primer potrebno, kadar uvoznik po

roku za poročanje prejme natančnejše podatke o v grajenih emisijah. V Izvedbeni uredbi

se priznava, da je težko pravočasno vzpostaviti sisteme SPP, zato je v njej določeno daljše

obdobje za popravke za prvi dve četrtletni poročili, in sicer do roka za tretje četrtletno

21 Člen 9 Izvedbene uredbe.

23

poročilo. To pomeni, da se lahko poročila, ki jih je treba predložiti do 31. januarja in

30. aprila 2024, naknadno popravi do 31. julija 2024.

4.3.5 Upravljanje CBAM

Slika 4-1: Pregled obveznosti poročanja v prehodnem obdobju CBAM

Za razlago številk (v zvezi z delovnim postopkom) glej glavno besedilo spodaj.

Kot je shematično prikazano na Sliki 4-1, se pri sistemu upravljanja in delovnih postopkih

v prehodnem obdobju CBAM upoštevajo spodnji zaporedni koraki (številčenje odstavkov

se ujema z rdečimi številkami na sliki).

1. Uvoznik (poročajoči deklarant) prejme blago CBAM od različnih naprav, po

možnosti iz različnih držav zunaj EU.

2. Uvoznik za vsak uvoz vloži običajno carinsko deklaracijo. Carinski organ zadevne

države članice EU preveri in carini uvoz kot običajno.

3. Carinski organ (ali uporabljeni informacijski sistem) o tem uvozu obvesti

Evropsko komisijo (z uporabo prehodnega registra CBAM). Te informacije se

lahko nato uporabijo za preverjanje popolnosti in točnosti četrtletnih poročil

CBAM.

4. Poročajoči deklarant od upravljavcev zahteva ustrezne podatke o specifičnih

vgrajenih emisijah uvoženega blaga CBAM (v praksi lahko to vključuje vmesne

gospodarske subjekte, ki bi morali zahtevo posredovati upravljavcu naprave, ki je

proizvajala blago CBAM). Ta se odzove s predložitvijo zahtevanih podatkov, po

možnosti z uporabo predloge, ki jo je v ta namen zagotovila Komisija. Podatke

lahko prostovoljno preveri tretji preveritelj.

5. Poročajoči deklarant lahko nato predloži četrtletno poročilo CBAM v prehodnemu

registru CBAM.

6. Komisija in pristojni organi v državah članicah EU si izmenjajo informacije.

Komisija obvesti (na podlagi carinskih podatkov), od katerih poročajočih

Uvoznik

(poročajoči

deklarant)

Evropska komisija

Prehodni register

CBAM

Avtor grafike

Pristojni organ

držav članic

Tretje države

24

deklarantov se pričakuje predložitev poročil CBAM. Poleg tega lahko Komisija

izvede naključne preglede dejanskih poročil in preveri njihovo popolnost glede na

carinske podatke. Kadar najde nepravilnosti, o tem obvesti pristojni organ. Pristojni

organ nato ukrepa, običajno tako, da stopi v stik z uvoznikom in zahteva odpravo

nepravilnosti ali predložitev manjkajočega poročila CBAM. Če poročajoči

deklarant ne odpravi napak, mu lahko pristojni organ naloži (finančno) kazen.

7. (Ni prikazano na sliki ali zahtevano z zakonodajo, vendar je v interesu uvoznika.)

Da bi se uvoznik, ki mu je bila naložena kazen, izognil podobnim težavam v

prihodnosti, bi moral obvestiti upravljavca o težavah, ki jih je ugotovila Komisija

ali pristojni organ, da se obravnavajo pri prihodnjih predložitvah.

4.3.6 Aktivno oplemenitenje

Carinski zakonik Unije določa več posebnih postopkov. Aktivno oplemenitenje22 pomeni,

da se blago uvozi v EU za predelavo brez uvoznih dajatev in DDV. Po oplemenitenju se

lahko oplemeniteni proizvodi ali prvotno uvoženo blago ponovno izvozi ali sprosti v prosti

promet v EU. V slednjem primeru bi bilo treba plačati uvozne dajatve in davke ter uporabiti

ukrepe trgovinske politike.

To načelo je razširjeno na CBAM, kar pomeni, da v primeru ponovnega izvoza blaga,

danega v aktivno oplemenitenje, ne nastane obveznost poročanja v okviru CBAM. Če pa

se blago CBAM po aktivnem oplemenitenju s prosti na trg EU, bodisi kot prvotno bodisi

kot spremenjeno blago, nastane obveznost poročanja v okviru CBAM.

Za blago, ki je bilo dejansko uvoženo po aktivnem oplemenitenju, se obdobje, v katerem

ga je treba vključiti v poročilo CBAM, določi glede na datum sprostitve v prosti promet v

EU. Zato bo treba v nekaterih primerih blago morda prijaviti v okviru CBAM, čeprav je

bilo dano v aktivno oplemenitenje pred 1. oktobrom 2023.

V členu 6 Izvedbene uredbe so določene nekatere posebne zahteve glede poročanja za

blago, sproščeno v prosti promet po aktivnem oplemenitenju, za namene četrtletnih poročil

CBAM:

• če blago med aktivnim oplemenitenjem ni bilo spremenjeno, je treba sporočiti

količine sproščenega blaga CBAM in vgrajene emisije navedenih količin;

vrednosti so enake kot za blago, dano v aktivno oplemenitenje. Poročilo vsebuje

tudi državo porekla in naprave, v katerih je bilo blago proizvedeno, če so znane,

• če je bilo blago spremenjeno in se proizvod, dan v aktivno oplemenitenje, ne šteje

več za blago CBAM, je treba še vedno sporočiti količine prvotnega blaga in

vgrajenih emisij navedenih prvotnih količin. Poročilo vsebuje tudi državo porekla

in naprave, v katerih je bilo blago proizvedeno, če so znane,

• če je bilo blago spremenjeno in je proizvod, dan v aktivno oplemenitenje, blago

CBAM, je treba sporočiti količine in vgrajene emisije blaga, sproščenega na trg.

Če aktivno oplemenitenje poteka v napravi EU ETS, se navede tudi cena ogljika,

ki se plača. Poročilo vsebuje tudi državo porekla in naprave, v katerih je bilo

blago proizvedeno, če so znane,

22 Glej: https://taxation-customs.ec.europa.eu/customs-4/customs-procedures-import-and-export-0/what-

importation/inward-processing_en.

25

• kadar ni mogoče določiti porekla blaga, uporabljenega za aktivno oplemenitenje,

se vgrajene emisije izračunajo na podlagi tehtanega povprečja vgrajenih emisij

celotnega blaga, danega v aktivno oplemenitenje, za isto zbirno kategorijo blaga.

26

5 BLAGO CBAM IN PROIZVODNE POTI

5.1 Predgovor k oddelkom za posamezne sektorje

Naslednji oddelki vsebujejo pregled različnih proizvodnih poti za blago iz Priloge I k

uredbi o CBAM za sektorje cementa, vodika, gnojil, železa in jekla ter aluminija. V tem

oddelku so obravnavane specifikacija proizvodov, ki jih zajema CBAM, in ustrezne

proizvodne poti. To vam bo kot poročajočemu deklarantu pomagalo opredeliti uvoženo

blago CBAM in razumeti podlago za specifične vgrajene emisije tega blaga, ki vam jih

sporoči proizvajalec.

Diagrami, uporabljeni v naslednjih oddelkih.

Za grafiko meja sistema, predstavljeno v spodnjih oddelkih, se uporabljajo naslednji

dogovori:

 proizvodni procesi (za katere bi se spremljale neposredne emisije) so prikazani

kot pravokotniki, materiali so prikazani v poljih z zaobljenimi robovi,

 neobvezni procesi (npr. zajemanje in shranjevanje ogljika/zajemanje in uporaba

ogljika) so prikazani v modrih poljih. Zajemanje in shranjevanje

ogljika/zajemanje in uporaba ogljika se zlasti ne bi upoštevala pri razvoju

privzetih vrednosti, če pa jih kot upravljavec uporabljate, bi bilo treba pri

določanju dejanskih vgrajenih emisij upoštevati s tem povezane emisije ali

prihranke emisij,

 materiali, za katere se šteje, da nimajo vgrajenih emisij, so prikazani v rdečih

poljih, materiali z vgrajenimi emisijami (ustrezni vhodni materiali in končni

proizvodi, tj. blago v okviru CBAM) pa v zelenih poljih. Preprosto blago je

zapisano v običajni pisavi, kompleksno blago pa v krepkem tisku,

 vhodni materiali niso predstavljeni v celoti. To pomeni, da je poudarek na

materialih, ki so pomembni za prikaz razlik med različnimi proizvodnimi potmi.

Zato so manj pomembni vhodni materiali in zlasti goriva običajno izpuščeni, da se

zagotovi enostavnost grafov,

 opomba: Postopki zajemanja in shranjevanja ogljika/zajemanja in uporabe ogljika

so prikazani na Sliki 5-1za vrednostno verigo cementa kot primer. Da bi se

zagotovila enostavnost grafov, niso prikazani pri drugih sektorjih, vendar se tam

uporabljajo na enak način.

Električna energija kot vhodni material je prikazana samo, kadar je glavni vhodni

material postopka (tj. zlasti za električne obločne peči in postopke elektrolize).

5.2 Opredelitev blaga CBAM

V tem oddelku je pojasnjeno, kako je blago, zajeto v CBAM, opredeljeno v Uredbi. V

spodnjem besedilnem okviru so navedeni ključni oddelki za opredelitev blaga CBAM in

poročanje o njem, ki so pomembni za prehodno obdobje CBAM.

Sklici na Izvedbeno uredbo:

Priloga II, oddelek 2, preglednica 1 Razvrstitev oznak KN v zbirne kategorije blaga.

27

Priloga III, oddelek F Pravila za pripisovanje emisij naprave blagu.

5.2.1 Specifikacije proizvoda

Sistem klasifikacije kombinirane nomenklature (KN)23 ,24 opredeljuje bistvene značilnosti

blaga in se uporablja za opredelitev navedenega sektorskega blaga, ki spada na področje

uporabe CBAM.

Sistem klasifikacije KN, tj. specifikacija proizvoda, je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz

štiri-, šest - ali os emmestnega sistema oštevilčenja, ki odraža različne ravni razčlenitve

proizvoda, ter iz kratkega besedilnega opisa vsake kategorije proizvoda z njegovimi

bistvenimi značilnostmi. Prvih šest števk je enakih klasifikaciji harmoniziranega sistema

(HS), ki se uporablja v mednarodni trgovini, preostali dve števki pa sta dodani za EU.

Oba dela specifikacije proizvoda za blago sta navedena v Prilogi I k uredbi o CBAM,

drugod v besedilu pa bo zaradi lažjega sklicevanja specifikacija morda skrajšana le na

številčno kodo.

5.2.2 Opredelitev blaga, ki spada na področje uporabe uredbe o CBAM

Kot poročajoči deklarant morate najprej ugotoviti, katero uvoženo blago spada na področje

uporabe uredbe o CBAM. Celotni obseg uvoženega blaga bi morali preveriti in primerjati

s specifikacijami proizvodov iz Priloge I k uredbi o CBAM, da bi ugotovili, katero blago

spada na področje uporabe uredbe o CBAM.

V naslednjih oddelkih so navedene dodatne informacije, ki vam bodo v pomoč pri tem

postopku, saj vključujejo seznam ustreznega blaga CBAM za vsak sektor. Opredeljeni so

tudi ustrezni vhodni materiali, da boste lažje preverili podatke, ki vam jih sporočijo

proizvajalci blaga, ki ga uvažate v EU. Če upravljavec sporoči informacije o vhodnih

materialih, ki niso opredeljeni v skladu z blagom CBAM, kot je prikazano v teh smernicah,

priporočamo, da od upravljavca zahtevate pojasnilo o tem, ali je sporočil pravilne

informacije25.

Podrobnejša razlaga zadevnih proizvodnih procesov in meja sistema za blago je

predstavljena v smernicah za upravljavce naprav v tretjih državah, ki proizvajajo blago

CBAM.

Meje za proizvodne procese, v katerih se proizvaja blago

23 Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni

carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

24 Za več informacij o opredelitvah KN za blago glej Eurostatovo podatkovno zbirko RAMON za leto 2022

na naslovu:

https://ec.europa.eu/eurostat/ramon/nomenclatures/index.cfm?TargetUrl=LST_NOM_DTL&StrNom=

CN_2022.

25 Upoštevajte, da se lahko ista kategorija blaga uporablja za proizvedeno blago in vhodni material, ki se

uporablja za proizvodnjo navedenega blaga. To je pomembno za blago v sektorju železa in jekla,

aluminija ter gnojil.

28

Za določitev vgrajenih emisij toplogrednih plinov blaga CBAM mora upravljavec

opredeliti meje proizvodnih procesov, v katerih se to blago proizvaj a26. V ta namen mora

upravljavec opredeliti, kateri tokovi materialov in energije, ki lahko vplivajo na emisije,

so del proizvodnega procesa CBAM. Po opredelitvi mej sistema za proizvodni proces se

lahko spremljajo emisije, povezane s proizvodnjo blaga.

Pomembno je tudi pojasniti, kateri procesi višje v proizvodni verigi (npr. proizvodnja

vhodnih materialov) in dejavnosti nižje v proizvodni verigi (npr. valjanje ali litje, čiščenje

in premazovanje jeklenih proizvodov) se izvajajo v isti napravi. Za te dejavnosti se namreč

lahko uporabljajo različna pravila spremljanja in je morda treba opredeliti ločen proizvodni

proces.

Če naprava proizvaja več kot eno zbirno kategorijo blaga CBAM, bi moral upravljavec

napravo razčleniti glede na ločene proizvodne procese za ločeno spremljanje emisij iz

vsakega proizvodnega procesa. Na koncu bi morale vgrajene emisije, pripisane blagu,

proizvedenemu v različnih proizvodnih procesih, še vedno predstavljati skupaj 100 %

ustreznih skupnih emisij naprave.

5.3 Sektor cementa

V spodnjem besedilnem okviru so navedeni oddelki Izvedbene uredbe za posamezne

sektorje, ki so pomembni za prehodno obdobje CBAM.

Sklici na Izvedbeno uredbo:

• Priloga II, oddelek 2, preglednica 1 Razvrstitev oznak KN v zbirne kategorije

blaga.

• Priloga II, oddelek 3 Proizvodne poti, meje sistemov in ustrezni vhodni

materiali, kot je določeno v pododdelkih 3.2 Kalcinirana glinica, 3.3 Cementni

klinker, 3.4 Cement, 3.5 Aluminatni cement.

5.3.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije za industrijski sektor

Količina prijavljenega blaga iz cementa, uvoženega v EU, bi morala biti izražena v

metričnih tonah. Kot poročajoči deklarant bi morali poročati o količini blaga, uvoženega v

EU.

Industrijski sektor Cement

Proizvodna enota blaga Tone (metrične), sporočene ločeno za vsako vrsto

proizvedenega blaga CBAM glede na napravo ali

proizvodni proces v državi porekla.

Povezane dejavnosti Proizvodnja cementnih klinkerjev in kalcinirane

glinice, mletje in mešanje cementnega klinkerja za

proizvodnjo cementa.

Ustrezne emisije toplogrednih

plinov

Ogljikov dioksid (CO2).

26 „Upravljavec“ pomeni vsako osebo, ki upravlja ali nadzoruje napravo v tretji državi.

29

Industrijski sektor Cement

Neposredne emisije Tone (metrične) CO2e.

Posredne emisije Količina porabljene električne energije (MWh), vir

in emisijski faktor, uporabljeni za izračun

posrednih emisij v tonah (metričnih) CO2 ali CO2e.

Ločeno poročanje v prehodnem obdobju.

Enota za vgrajene emisije Tone emisij CO2 na tono blaga, sporočene ločeno

za vsako vrsto blaga CBAM glede na napravo ali

proizvodni proces v državi porekla.

Sektor cementa mora v prehodnem obdobju upoštevati neposredne in posredne emisije. O

posrednih emisijah je treba poročati ločeno. O emisi jah bi bilo treba poročati v metričnih

tonah emisij ekvivalenta CO2 (t CO2e) na tono proizvodnje blaga. Ta podatek bi bilo treba

izračunati za določeno napravo ali proizvodni proces v državi porekla.

V naslednjih oddelkih so opredeljeni elementi proizvodnega procesa, ki bi jih bilo treba

vključiti za namene spremljanja in poročanja.

5.3.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga

V spodnji preglednici je navedeno ustrezno blago v industrijskem sektorju cementa, ki je

vključeno v prehodno obdobje CBAM. V zbi rni kategoriji blaga v levem stolpcu so

opredeljene skupine, za katere je treba opredeliti skupne proizvodne procese za namene

spremljanja.

Preglednica 5-1: Blago CBAM v sektorju cementa

Zbirna kategorija blaga Oznaka KN Opis

Kalcinirana glinica 2507 00 80 Druge kaolinske gline

Cementni klinker 2523 10 00 Cementni klinkerji27

Cement 2523 21 00

2523 29 00

2523 90 00

Beli portlandski cement,

umetno barvan ali

nebarvan

Drug portlandski cement

Drugi hidravlični cementi

Aluminatni cement 2523 30 00 Aluminatni cement28

Vir: uredba o CBAM, Priloga I; Izvedbena uredba, Priloga II.

Zbirne kategorije blaga iz zgornje preglednice vključujejo končne proizvode iz cementa in

vhodne materiale (vmesne proizvode), ki se porabljajo pri proizvodnji cementa.

27 Med različnimi vrstami klinkerja se ne razl ikuje, kar pomeni, da sta sivi in beli cementni klinker za

namene CBAM enaka.

28 Imenovan tudi kalcijev aluminatni cement.

30

Upoštevati je treba samo vhodne materiale, ki so navedeni kot ustrezni vhodni materiali za

meje sistema proizvodnega procesa, kot so določeni v Izvedbeni uredbi. V preglednici 5–

2 so navedeni vhodni materiali glede na zbirno kategorijo blaga in proizvodno pot.

Preglednica 5-2: Zbirne kategorije blaga, njihove proizvodne poti in ustrezni vhodni materiali

Zbirna kategorija blaga Ustrezni vhodni materiali

Proizvodna pot

Kalcinirana glinica Jih ni.

Cementni klinker Jih ni.

Cement Cementni klinker; kalcinirana glinica (če se

uporablja v procesu).

Aluminatni cement Jih ni.

Ustrezna vhodna materiala sta cementni klinker 29 (oznaka KN 2523 10 00), ki vključuje

beli klinker (ki se uporablja za proizvodnjo belega cementa) in sivi klinker, ter kalcinirana

glinica (oznaka KN 2507 00 80), ki je nadomestek klinkerja in se lahko uporablja za

spreminjanje lastnosti proizvedenega cementa.

Ti vhodni materiali so opredeljeni kot preprosto blago, saj se za sestavine surovin in goriva

(fosilna goriva in vsa alternativna goriva), ki se uporabljajo pri njihovi proizvodnji, šteje,

da nimajo vgrajenih emisij.

Končni cementni proizvodi, navedeni v Preglednici 5-1, zajemajo beli portlandski cement,

sivi portlandski cement, druge hidravlične cemente in aluminatni cement. To blago je

opredeljeno kot kompleksno blago (razen aluminatnega cementa), saj vklj učuje vgrajene

emisije iz vhodnih materialov.

Za druge sestavine, ki se uporabljajo pri proizvodnji cementa, zlasti za granulirano plavžno

žlindro, elektrofiltrski pepel in naravni pucolan, ki se uporabljajo pri proizvodnji drugega

blaga iz hidravličnega c ementa (vključno z mešanimi ali kompozitnimi cementi), se ne

šteje, da imajo vgrajene emisije in ne spadajo na področje uporabe CBAM.

Blago iz sektorja cementa se proizvaja po več različnih proizvodnih poteh, ki so opisane v

nadaljevanju.

5.3.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti

Meje sistema za vhodne materiale in blago iz cementa so različne in se lahko pod

določenimi pogoji seštevajo, da se vključijo vsi procesi, neposredno ali posredno

29 Med sivim in belim klinkerjem se ne razlikuje; upravljavec bi moral uporabiti ustrezne vgrajene emisije

zadevnega vhodnega klinkerja.

31

povezani s proizvodnimi procesi za to blago, vključno z vhodnimi in izhodnimi

dejavnostmi procesa.

5.3.3.1 Proces proizvodnje kalcinirane glinice

Kalcinirana glinica se lahko uporablja kot nadomestek klinkerja. Kaolinska glina, ki je

kalcinirana (metakaolin), se lahko doda cementu namesto klinkerja v različnih razmerjih,

da se spremenijo lastnosti cementne mešanice.

Opozoriti je treba, da oznaka KN za kalcinirano glinico (oznaka KN 2507 00 80) vključuje

tudi druge glinice, ki niso kalcinirane in zato ne spadajo na področje uporabe CBAM; v

tem primeru se še vedno poroča o količinah nekalcinirane glinice, vendar z ničelnimi

vgrajenimi emisijami in brez zahtev glede spremljanja za proizvajalca.

Kalcinirana glinica nima ustreznih vhodnih materialov.

5.3.3.2 Proces proizvodnje cementnega klinkerja

Cementni klinker se proizvaja v napravah za klinker (pečeh) s toplotno razgradnjo

kalcijevega karbonata, da nastane kalcijev oksid, čemur sledi postopek proizvodnje

klinkerja, pri katerem kalcijev oksid pri visokih temperaturah reagira s silicijevim

dioksidom, aluminijevim oksidom in železovim oksidom, da nastane klinker. Glede na

temperaturo procesa in čistost surovin se lahko proizvajajo sivi in beli klinkerji.

Cementni klinker nima ustreznih vhodnih materialov.

5.3.3.3 Proces proizvodnje cementa

Cement (razen a luminatnega cementa) je opredeljen kot kompleksno blago, saj se

proizvaja iz ustreznega vhodnega materiala, tj. cementnega klinkerja in po možnosti

kalcinirane glinice. Cementni klinker se zmelje in zmeša z nekaterimi drugimi sestavinami

za proizvodnjo končnega cementnega proizvoda. Glede na mešanico različnih sestavin

lahko nastane portlandski cement, mešani cement (ki vsebuje mešanico portlandskega

cementa in drugih hidravličnih sestavin) ali drugi hidravlični cementi.

Na Sliki 5-1 je prikazano, kako sta proizvodna procesa za cementni klinker in cement

medsebojno povezana.

32

Slika 5-1: Meje sistema v procesu proizvodnje cementnega klinkerja in cementa

Proces proizvodnje cementnega klinkerja in cementa

Neposredne emisije v proizvodnem procesu za klinker nastanejo zaradi zgorevanja goriv

in surovin, uporabljenih v procesu, kot je apnenec. Neposredne emisije so lahko tudi

posledica goriv, ki se uporabljajo za sušenje materialov, uporabljenih za izdelavo končnega

cementnega proizvoda. Posredne emisije nastanejo zaradi električne energije, porabljene

v procesih.

5.3.3.4 Proces proizvodnje aluminatnega cementa

Aluminatni cement se šteje za preprosto blago, saj se proizvaja neposredno iz aluminatnega

klinkerja s kontinuiranim proizvodnim procesom in se zmelje brez uporabe nadaljnjih

dodatkov. Za emisije, povezane s proizvodnjo sestavin aluminatnega cementa, kot je

aluminijev oksid (iz boksita), se šteje, da ne spadajo na področje uporabe CBAM.

Aluminatni cement nima ustreznih vhodnih materialov.

Alternativne

surovineApnenec, gline itd.Goriva in alternativna goriva

Procesi

CCS/CCU

Klinker

Proizvodnja

klinkerja

Emisije

CO2

Kalcinirano apno,

dolomitno apno,

magnezijev oksid

Meje sistema:

vgrajene emisije klinkerja

(Portlandski)

cement

Sadra Druge sestavine

Klinker

Mletje cementa Emisije CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

(portlandskega) cementa

Kalcinirane glinice

33

Slika 5-2: Meje sistema v procesu proizvodnje aluminatnega cementa

Proces proizvodnje aluminatnega cementa

Neposredne emisije nastanejo zaradi zgorevanja fosilnih goriv in alternativnih goriv ter

surovin, kot je apnenec. Posredne emisije so posledica električne energije, porabljene v

procesu.

5.3.4 Dodatni parametri poročanja

V naslednji preglednici so navedene dodatne informacije, ki bi jih moral zagotoviti

upravljavec skupaj s podatki o vgrajenih emisijah pri sporočanju podatkov o emisijah

uvozniku.

Preglednica 5-3: Dodatni parametri za sektor cementa, zahtevani v poročilu CBAM

Zbirna kategorija

blaga

Parameter poročanja

Kalcinirana

glinica30 – Ne glede na to, ali je glinica kalcinirana ali ne.

Cementni klinker – Jih ni.

Cement – Vsebnost klinkerja v cementu, izražena v odstotkih.

Aluminatni cement – Jih ni.

30 Upoštevajte, da se glinicam, ki spadajo pod oznako KN 2507 00 80 in niso kalcinirane, dodelijo ničelne

vgrajene emisije. O njih je treba še vedno poročati, vendar od proizvajalca glinice ni treba pridobiti

nobenih dodatnih informacij.

BoksitApnenecGoriva in alternativna goriva

Aluminatni

cement

Proizvodnja

aluminatnega

cementa

Aluminijev oksid

Meje sistema:

vgrajene emisije

aluminatnega cementa

Emisije

CO2

34

Ti dodatni parametri so odvisni od proizvedenega blaga. Za uvoženi cement je treba na

primer navesti skupno vsebnost klinkerja.

O dodatnih parametrih morate poročati v poročilu CBAM, ko je končno blago uvoženo v

EU v okviru CBAM.

Upoštevajte, da je treba še vedno poročati o glinicah, ki spadajo pod oznako KN

2507 00 80 in niso kalcinirane (dodeljene so jim ničelne vgrajene emisije), vendar od

proizvajalca glinice ni treba pridobiti dodatnih informacij.

5.4 Kemijski sektor – vodik

V spodnjem besedilnem okviru so navedeni oddelki Izvedbene uredbe za posamezne

sektorje, ki so pomembni za prehodno obdobje CBAM.

Sklici na izvedbeno uredbo:

• Priloga II, oddelek 2, preglednica 1 Razvrstitev oznak KN v zbirne kategorije

blaga.

• Priloga II, oddelek 3 Proizvodne poti, meje sistemov in ustrezni vhodni

materiali, kot je določeno v pododdelku 3.6 Vodik.

5.4.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije

Količina vodika, uvoženega v EU, bi morala biti izražena v metričnih tonah ( kot čisti

vodik). Kot poročajoči deklarant morate evidentirati količino vodika, uvoženega v EU.

Industrijski sektor Kemikalije – vodik

Proizvodna enota blaga Tone (metrične) čistega vodika, sporočene

ločeno glede na napravo ali proizvodni proces v

državi porekla

Povezane dejavnosti Proizvodnja vodika s parnim reformingom ali

delno oksidacijo ogljikovodikov, elektrolizo

vode, kloroalkalno elektrolizo ali proizvodnjo

natrijevega klorata.

Ustrezni toplogredni plini Ogljikov dioksid (CO2).

Neposredne emisije Tone (metrične) CO2e.

Posredne emisije Količina porabljene električne energije (MWh),

vir in emisijski faktor, uporabljeni za izračun

posrednih emisij v tonah (metričnih) CO2 ali

CO2e.

Ločeno poročanje v prehodnem obdobju.

Enota za vgrajene emisije Tone emisij CO2 na tono blaga, sporočene

ločeno za vsako vrsto blaga glede na napravo v

državi porekla.

35

Sektor vodika mora v prehodnem obdobju upoštevati neposredne in posredne emisije. O

posrednih emisijah je treba poročati ločeno31. O emisijah bi bilo treba poročati v metričnih

tonah emisij ekvivalenta CO 2 (t CO2e) na tono obsega proizvodnje. To bi bilo treba

izračunati za določeno napravo ali proizvodni proces v vaši državi porekla.

V naslednjih oddelkih so opredeljeni elementi proizvodnega procesa, ki bi jih bilo treba

vključiti za namene spremljanja in poročanja.

5.4.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga CBAM

V spodnji preglednici je navedeno ustrezno blago v industrijskem sektorju vodika, ki je

vključeno v prehodno obdobje CBAM. V zbirni kategoriji blaga v levem stolpcu so

opredeljene skupine, za katere je treba opredeliti skupne proizvodne procese za namene

spremljanja.

Preglednica 5-4: Blago CBAM v kemijskem sektorju – vodik

Zbirna kategorija

blaga

Oznaka KN proizvoda Opis

Vodik 2804 10 000 Vodik

Vir: uredba o CBAM, Priloga I; Izvedbena uredba, Priloga II.

Vodik je opredeljen kot preprosto blago, saj se za surovine in goriva, ki se uporabljajo pri

njegovi proizvodnji, šteje, da imajo ničelne vgrajene emisije.

Vodik nima ustreznih vhodnih materialov. Vendar je lahko vodik sam po sebi ustrezen

vhodni material za druge procese, kadar se proizvaja ločeno kot kemijska surovina za

proizvodnjo amoniaka ali za proizvodnjo grodlja ali neposredno reduciranega železa

(DRI).

Vodik se proizvaja po več različnih proizvodnih poteh, ki so opisane v nadaljevanju.

5.4.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti

Vodik se lahko proizvaja iz različnih surovin, vključno s plastičnimi odpa dki, vendar se

trenutno pridobiva predvsem iz fosilnih goriv. Enote za proizvodnjo vodika so običajno

vključene v večje industrijske procese, na primer za napravo, ki proizvaja amoniak.

Na spodnjem diagramu je prikazana raznolikost različnih poti, po kater ih se lahko

proizvaja vodik.

31 Upoštevajte, da se za ta sektor o posrednih emisijah poroča le v prehodnem obdobju (in ne v dokončnem

obdobju).

36

Slika 5-3: Meje sistema v različnih proizvodnih poteh za vodik – pregled

Proizvodne poti za vodik – pregled

Meje sistema za spremljanje neposrednih emisij za vodik vključujejo vse procese, ki so

neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo vodika, in vsa goriva, ki se uporabljajo

pri proizvodnji vodika.

Upoštevajte, da so možne tudi druge proizvodne poti za vodik, na primer vodik, proizveden

kot stranski proi zvod pri proizvodnji etilena, vendar se upošteva le proizvodnja čistega

vodika ali mešanic vodika z dušikom, uporabnih pri proizvodnji amoniaka. Proizvodnja

sinteznega plina ali vodika v rafinerijah ali napravah za organske kemikalije, kadar se

vodik uporablja izključno v navedenih napravah, ne pa tudi za proizvodnjo blaga iz uredbe

o CBAM, ni zajeta.

5.4.3.1 Vodik – proizvodna pot parnega reforminga

Surovine za zemeljski plin za ta proces se pretvorijo v ogljikov dioksid in vodik s

primarnim in sekundarnim parnim reformingom. Celotna reakcija je zelo endotermna,

procesna toplota pa se dovaja z zgorevanjem zemeljskega plina ali drugega plinastega

goriva. V procesu se skoraj ves proizvedeni ogljikov monoksid pretvori v ogljikov dioksid.

Tok ogljikovega dioksida, ki nastane s parnim reformingom, je zelo čist ter se loči in

zajame za nadaljnjo uporabo, na primer za proizvodnjo sečnine. Variacija tega proc esa je

parni reforming z zajemanjem in sekvestracijo ogljika.

5.4.3.2 Vodik – proizvodna pot delne oksidacije ogljikovodikov (uplinjanja)

Vodik se proizvaja z delno oksidacijo (uplinjanjem) ogljikovodikov, običajno iz težkih

surovin, kot so ostanki težkih olj ali premoga, in celo iz odpadne plastike. Skoraj ves

ogljikov monoksid, proizveden v procesu, se pretvori v ogljikov dioksid.

Neposredne emisije pri proizvodnih poteh parnega reforminga in delne oksidacije

nastanejo zaradi zgorevanja goriva in materialov v proizvodnem procesu, ki se uporabljajo

za čiščenje dimnih plinov. Tok ogljikovega dioksida, proizvedenega v procesu, je visoke

čistosti ter je ločen in zajet za nadaljnjo uporabo. Posredne emisije so posledica električne

energije, porabljene v procesu.

37

5.4.3.3 Vodik – proizvodna pot elektrolize vode

Elektroliza vode je samostojen, neintegrirani proizvodni proces, pri katerem se proizvaja

zelo čist tok vodikovega plina. Neposredne emisije ogljikovega dioksida iz tega procesa

so minimalne. Posredne emisije so posledica električne energije, porabljene v procesu.

Vodik, proizveden z električno energijo iz obnovljivih virov, bi lahko postal pomemben v

prihodnosti.

5.4.3.4 Vodik – proizvodna pot kloralkalne elektrolize (in proizvodnje kloratov)

Vodik se proizvaja kot stranski produkt elektrolize slanice ob hkratni proizvodnji klora in

natrijevega hidroksida. Obstajajo tri osnovne tehnike kloralkalnega procesa: živosrebrna

celica, diafragemska celica in membranska celica. Pri vseh treh celičnih tehnikah se

proizvaja vodik, ki na stane v celični katodi in zapusti celico pri zelo visoki čistosti.

Proizvedeni plinasti vodik se ohladi, posuši in prečisti, da se odstranijo vodna para in druge

nečistoče, v nekaterih primerih tudi kisik, nato pa se stisne in shrani ali izvozi z lokacije.

Neposredne emisije pri kloralkalni proizvodni poti nastanejo zaradi uporabe goriva, ki je

neposredno ali posredno povezana s proizvodnim procesom, in materialov v proizvodnem

procesu, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov. Posredne emisije so posle dica

električne energije, porabljene v procesu.

5.4.4 Dodatni parametri poročanja

V naslednji preglednici so navedene dodatne informacije, ki bi jih moral zagotoviti

upravljavec skupaj s podatki o vgrajenih emisijah pri sporočanju podatkov o emisijah

uvozniku.

O dodatnih parametrih morate poročati v poročilu CBAM, ko je končno blago uvoženo v

EU v okviru CBAM.

Preglednica 5-5: Dodatni parametri za kemijski sektor, ki se vključijo v poročilo CBAM

Zbirna kategorija

blaga

Zahteva glede poročanja v četrtletnem poročilu

Vodik – Jih ni.

Dodatno poročanje o proizvedenem vodiku ni potrebno.

5.5 Sektor gnojil

V spodnjem besedilnem okviru so navedeni oddelki Izvedbene uredbe za posamezne

sektorje, ki so pomembni za prehodno obdobje CBAM.

Sklici na Izvedbeno uredbo:

• Priloga II, oddelek 2, preglednica 1 Razvrstitev oznak KN v zbirne kategorije

blaga.

38

• Priloga II, oddelek 3 Proizvodne poti, meje sistemov in ustrezni vhodni

materiali, kot je določeno v pododdelkih 3.7 Amoniak, 3.8 Solitrna kislina, 3.9

Sečnina, 3.10 Mešana gnojila.

5.5.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije

Količina prijavljenega blaga iz sek torja gnojil, ki vsebujejo dušik, uvoženega v EU, bi

morala biti izražena v metričnih tonah. Kot poročajoči deklarant morate poročati o količini

blaga CBAM, uvoženega v EU.

Industrijski sektor Gnojila

Proizvodna enota blaga Tone (metrične)32, sporočene ločeno za vsako

vrsto sektorskega blaga glede na napravo ali

proizvodni proces v državi porekla.

Povezane dejavnosti Proizvodnja kemičnih vhodnih materialov za

proizvodnjo dušikovih gnojil, proizvodnja

dušikovih gnojil s fizikalnim mešanjem ali

kemično reakcijo in predelava v končno obliko.

Ustrezne emisije toplogrednih

plinov

Ogljikov dioksid (CO2) in dušikov oksid (N2O).

Neposredne emisije Tone (metrične) CO2e.

Posredne emisije Količina porabljene električne energije (MWh),

vir in emisijski faktor, uporabljeni za izračun

posrednih emisij v tonah (metričnih) CO2 ali

CO2e.

Ločeno poročanje v prehodnem obdobju.

Enota za vgrajene emisije Tone emisij CO2 na tono blaga, sporočene

ločeno za vsako vrsto blaga glede na napravo v

državi porekla.

Sektor industrije gnojil mora v prehodnem obdobju upoštevati neposredne in posredne

emisije. O posrednih emisijah je treba poročati ločeno. O emisijah bi bilo treba poročati v

metričnih tonah emisij ekvivalenta CO 2 (t CO2e) na tono obsega proizvodnje. To bi bilo

treba izračunati za določeno napravo ali proizvodni proces v državi porekla.

V naslednjih oddelkih so opredeljeni elementi proizvodnega procesa, ki bi jih bil o treba

vključiti za namene spremljanja in poročanja.

5.5.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga CBAM

V spodnji preglednici je navedeno ustrezno blago v industrijskem sektorju gnojil, ki je

vključeno v prehodno obdobje CBAM. V zbirni kategoriji blaga v levem stolpcu so

32 Za določeno blago je treba uvožene količine pretvoriti v standardizirane tone, ki se nato uporabijo za

izračun obveznosti CBAM. Na primer, za solitr no kislino, vodne raztopine amoniaka in gnojila, ki

vsebujejo dušik, bo treba izrecno navesti referenčno koncentracijo/vsebnost dušika (in obliko dušika).

39

opredeljene skupine, za katere je treba opredeliti skupne proizvodne procese za namene

spremljanja.

Preglednica 5-6: Blago CBAM v sektorju gnojil

Zbirna kategorija

blaga

Oznaka KN proizvoda Opis

Solitrna kislina 2808 00 00 Solitrna kislina; sulfonitritne

kisline

Sečnina 3102 10 Sečnina, v vodni raztopini ali ne

Amoniak 2814 Amoniak, brezvodni ali v vodni

raztopini

Mešana gnojila 2834 21 00, 3102, 3105

– razen 3102 10

(sečnina) in 3105 60 00

2834 21 00 – Kalijev nitrat

3102 – Dušikova gnojila,

mineralna ali kemična

– razen 3102 10 (sečnina)

3105 – Mineralna ali kemična

gnojila, ki vsebujejo dva ali tri

gnojilne elemente – dušik, fosfor

in kalij; druga gnojila

– razen: 3105 60 00 – Mineralna

in kemična gnojila, ki vsebujejo

dva gnojilna elementa – fosfor in

kalij33

Vir: uredba o CBAM, Priloga I; Izvedbena uredba, Priloga II.

Zbirne kategorije blaga iz zgornje preglednice vključujejo končne proizvode iz dušikovih

gnojil in ustrezne kemične vhodne materiale (vmesne proizvode), ki se porabljajo pri

proizvodnji dušikovega gnojila.

Upoštevati je treba samo vhodne materiale, ki so navedeni kot ustrezni vhodni materiali za

meje sistema proizvodnega procesa, kot so določeni v Izvedbeni uredbi, ki se proizvajajo

pri proizvodnji kemičnih gnojil 34. Preglednica 5-7 vsebuje možne vhodne materiale po

zbirnih kategorijah blaga in proizvodni poti.

Preglednica 5-7: Zbirne kategorije blaga, njihove proizvodne poti in po možnosti ustrezni vhodni

materiali

Zbirna kategorija blaga Ustrezni vhodni materiali

Proizvodna pot

Amoniak

33 Samo dušik (N), ki vsebuje gnojila, ima znatne vgrajene emisije, zato so njihovi vhodni materiali

vključeni v CBAM.

34 Približno 80 % celotne proizvodnje amoniaka se uporablja kot kemični vhodni material za proizvodnjo

gnojil, približno 97 % dušikovih gnojil pa izvira iz amoniaka.

40

Zbirna kategorija blaga Ustrezni vhodni materiali

Proizvodna pot

Haber-Boschev proces s

parnim reformingom

Vodik, če je proizveden ločeno za uporabo v

procesu35.

Haber-Boschev proces z

uplinjanjem

Solitrna kislina Amoniak (kot 100-odstotni amoniak).

Sečnina Amoniak (kot 100-odstotni amoniak).

Mešano gnojilo Če se uporablja v procesu: amoniak (kot 100-

odstotni amoniak), solitrna kislina (kot 100-

odstotna solitrna kislina), sečnina, mešana gnojila

(zlasti soli, ki vsebujejo amoniak ali nitrat).

Pri proizvodnji mešanih gnojil se ne uporabljajo vsi vhodni materiali v veh primerih. Poleg

tega se lahko mešano gnojilo uporablja kot vhodni material za lastno kategorijo, odvisno

od končne sestave mešanega gnojila, ki se zahteva.

Končno kemično dušikovo gnojilo, proizvedeno iz ustreznih vhodnih materialov (v

razsutem stanju v integriranih napra vah), je opredeljeno kot kompleksno blago, saj

vključuje vgrajene emisije iz zadevnega vhodnega materiala.

Proizvodnja blaga v sektorju gnojil poteka po več različnih proizvodnih poteh, ki so

opisane v nadaljevanju.

5.5.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti

Meje sistema za kemične vhodne materiale in gnojila so različne in se lahko pod

določenimi pogoji seštevajo, da se vključijo vsi procesi, neposredno ali posredno povezani

s proizvodnimi procesi za to blago, vključno z vhodnimi in izhodnimi dejavnostmi procesa.

Na Sliki 5-4 je prikazan pregled različnih procesov in proizvodnih poti za proizvodnjo

dušikovih gnojil in njihovih ustreznih vhodnih materialov.

35 Kadar se v proizvodni proces doda vodik iz drugih proizvodnih poti, se ta obravnava kot vhodni material

z lastnimi vgrajenimi emisijami.

41

Slika 5-4: Meje sistema in vrednostna veriga za proizvodnjo dušikovih gnojil in njihovih

vhodnih materialov – pregled

Proizvodnja dušikovih gnojil in njihovih vhodnih materialov – pregled

Sečnina se uporablja kot vhodni material v proizvodnji mešanih gnojil, vendar se lahko

zaradi visoke vsebnosti dušika tudi sama uporablja kot priročno gnojilo.

Mešana gnojila zajemajo vse vrste gnojil, ki vsebujejo dušik (N), vključno z amonijevim

nitratom, kalcijevim amonijevim nitratom, amonijevim sulfatom, amonijevimi fosfati in

raztopinami sečninskega amonijevega nitrata, ter gnojil z dušikom in fosforjem (NP),

dušikom in kalijem (NK) ter dušikom, fosforjem in kalijem (NPK).

5.5.3.1 Proces proizvodnje amoniaka

Amoniak se sintetizira iz dušika in vodika s Haber-Boschevim procesom. Vodik za proces

se pridobiva po eni od dveh proizvodnih poti, tj. s parnim reformingom zemeljskega plina

(ali bioplina) ali z delno oksidacijo (uplinjanjem) težjih ogljikovodikov, kot je premog ali

težko kurilno olje. Pri parnem reformingu se zemeljski plin pretvori v vodik in ogljikov

dioksid (s primarnim in sekundarnim parnim reformingom). Celotna reakcija je zelo

endotermna, procesna toplota pa se dovaja z zgorevanjem zemeljskega plina ali drugega

plinastega goriva. Pri delni oksidaciji (uplinjanju) se proizvaja sintezni plin, ki vsebuje

vodik, ki ga je treba očistiti, preden se lahko uporabi v naslednji fazi proizvodnje. Amoniak

se nato sintetizira iz vod ika, proizvedenega po eni ali drugi proizvodni poti, in dušika,

pridobljenega iz zraka, pri visoki temperaturi in tlaku v prisotnosti katalizatorja. Skoraj ves

ogljikov monoksid, proizveden s parnim reformingom ali uplinjanjem, se pretvori v

ogljikov dioksid.

Če se v procesu uporablja vodik, ki se proizvaja ločeno (tj. z drugačnim proizvodnim

procesom), se ta obravnava kot vhodni material z lastnimi vgrajenimi neposrednimi in

posrednimi emisijami.

Neposredne emisije pri obeh proizvodnih poteh nastanejo zaradi zgorevanja goriv, uporabe

goriv kot kemičnih surovin v procesu ali iz materialov v proizvodnem procesu, ki se

uporabljajo za čiščenje dimnih plinov. Posredne emisije so posledica električne energije,

porabljene v procesu.

Upoštevajte, da se proizvedeni amoniak sporoča kot 100-odstotni amoniak, ne glede na to,

ali je hidrološki ali brezvodni.

Proizvodnja

amoniaka (premog)

Amoniak (pot

ločenega H2)

Proizvodnja

solitrne kisline

Proizvodnja

sečnine

Proizvodnja

mešanih gnojil

Amoniak

Solitrna kislina

Sečnina

Drugi materiali,

vključno s

spojinami P, K

Mešana gnojila

Mešanje/gr

anulacija

Proizvodnja

amoniaka (plin)

Solitrna kislina

Amoniak

Ostwaldov

proces

Amoniak

Vodik

(različne poti)

Inovativni

procesi

Amoniak

CO2

Sečnina

Proizvodnja

sečnine

Amoniak

Zemeljski plin

Haber-Boschev

proces

Parni reforming

Amoniak

Premog

Haber-Boschov

proces

Uplinjanje

42

Opozoriti je treba tudi, da je tok ogljikovega dioksida iz proizvodnje amoniaka visoke

čistosti in ga je pod določenimi pogoji mogoče ločiti, zajeti in prenesti za druge namene,

na primer za proizvodnjo sečnine.

5.5.3.2 Proces proizvodnje solitrne kisline (in sulfonitritnih kislin)

Solitrna kislina se večinoma proizvaja z oksidacijo amoniaka po Ostwaldovem procesu.

Amoniak najprej oksidira v prisotnosti katalizatorja, da nastane dušikov oksid, ki nato

nadalje oksidira v dušikov dioksid, temu pa sledi absorpcija vode v absorpcijskem stolpu,

da nastane solitrna kislina. Reakcija je eksotermna, v procesu pa se lahko pridobita toplota

in energija.

Amoniak (kot 100- odstotni amoniak) je ustrezen vhodni material z lastnimi vgrajenimi

neposrednimi in posrednimi emisijami.

Neposredne emisije nastanejo zaradi zgorevanja fosilnih goriv, iz materialov, ki se

uporabljajo za čiščenje dimnih plinov, in emisij N2O iz proizvodnega procesa (emisije N2O

iz zgorevanja so izključene). Posredne emisije so posledica električne energije, porabljene

v procesu.

Upoštevajte, da se proizvedena solitrna kislina sporoča kot 100-odstotna solitrna kislina.

5.5.3.3 Proces proizvodnje sečnine

Sečnina se sintetizira z reakcijo amoniaka in ogljikovega dioksida pri visokem tlaku, da

nastane amonijev karbamat, ki se nato dehidrira v sečnino.

Amoniak (kot 100- odstotni amoniak) je ustrezen vhodni material z lastnimi vgra jenimi

neposrednimi in posrednimi emisijami.

Amoniak in CO 2, ki se porabita v tem proizvodnem procesu, se običajno dobavljata iz

drugih proizvodnih procesov na isti lokaciji.

5.5.3.4 Proces proizvodnje mešanih gnojil

V proizvodnjo vseh vrst mešanih gnojil, ki vs ebujejo dušik (zlasti amonijeve soli ter NP,

NK in NPK), so vključeni številni postopki, kot so mešanje, nevtralizacija36, tvorba delcev

(na primer z granulacijo ali oblikovanjem granul), ne glede na to, ali gre le za fizično

mešanje ali kemične reakcije.

Ustrezni vhodni materiali za proizvodnjo mešanih gnojil so amoniak (kot 100- odstotni

amoniak), solitrna kislina (kot 100- odstotna dušikova kislina), sečnina in druga mešana

gnojila (zlasti soli, ki vsebujejo amoniak ali nitrat), če se uporabljajo v procesu.

Neposredne emisije nastanejo zaradi zgorevanja fosilnih goriv, ki se uporabljajo v procesu

(npr. v sušilnih strojih in za ogrevanje vhodnih materialov) ali iz materialov v proizvodnem

36 Kemična gnojila, ki vsebujejo dušik, se proizvajajo z nevtralizacijo kisline z amoniakom, da nastane

ustrezna amonijeva sol. Tako proizvedena gnojila vključujejo amonijev nitrat, kalcijev amonijev nitrat,

amonijev sulfat, amonijeve fosfate in sečninski amonijev nitrat.

43

procesu, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov. Posredne emisije so posledica

električne energije, porabljene v procesu.

5.5.4 Dodatni parametri poročanja

V naslednji preglednici so navedene dodatne informacije, ki bi jih moral zagotoviti

upravljavec skupaj s podatki o vgrajenih emisijah pri sporočanju podatkov o emisijah

uvozniku.

Preglednica 5-8: Dodatni parametri za sektor gnojil, ki se vključijo v poročilo CBAM

Zbirna kategorija

blaga

Zahteva glede poročanja v četrtletnem poročilu

Amoniak37 – Koncentracija, če je vodna raztopina.

Solitrna kislina38 – Koncentracija (mas. %).

Sečnina – Čistost (mas. % vsebovane sečnine, % vsebovanega N).

Mešana gnojila39, 40 Vsebnost različnih oblik dušika v mešanem gnojilu:

– vsebnost N v obliki amoniaka (NH4+),

– vsebnost N v obliki nitrata (NO3–),

– vsebnost N v obliki sečnine,

– vsebnost N v drugih (organskih) oblikah.

Te dodatne parametre je treba navesti, kadar je to ustrezno za proizvedeno blago. O

dodatnih parametrih morate poročati v poročilu CBAM, ko je končno blago uvoženo v EU

v okviru CBAM.

5.6 Sektor železa in jekla

V spodnjem besedilnem okviru so navedeni oddelki Izvedbene uredbe za posamezne

sektorje, ki so pomembni za prehodno obdobje CBAM.

37 O hidrološkem in brezvodnem amoniaku se poroča skupaj kot o 100-odstotnem amoniaku.

38 Količine proizvedene solitrne kisline se spremljajo in sporočajo kot 100-odstotna solitrna kislina.

39 Količine različnih dušikovih spojin, ki jih vsebuje končni proizvod, bi bilo treba evidentirati v skladu z

Uredbo (EU) 2019/1009 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu.

40 Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti

sredstev za gnojenje EU na trgu.

Glej: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1009/2023-03-16.

44

Sklici na Izvedbeno uredbo:

• Priloga II, oddelek 2, preglednica 1 Razvrstitev oznak KN v zbirne kategorije blaga.

• Priloga II, oddelek 3 Proizvodne poti, meje sistemov in ustrezni vhodni materiali, kot je določeno v

pododdelku 3.11 Sintrana ruda, 3.12 Feromangan, ferokrom, feronikelj, 3.13 Grodelj, 3.14 DRI

(neposredno reducirano železo), 3.15 Surovo jeklo, 3.16 Izdelki iz železa ali jekla.

5.6.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije

Količina prijavljenega blaga iz sektorja železa in jekla, uvoženega v EU, bi morala biti

izražena v metričnih tonah. Kot poročajoči deklarant morate poročati o količini blaga

CBAM, uvoženega v EU.

Industrijski sektor Železo in jeklo

Proizvodna enota blaga Tone (metrične), sporočene ločeno za vsako

vrsto sektorskega blaga glede na napravo ali

proizvodni proces v državi porekla.

Povezane dejavnosti Proizvodnja, taljenje ali rafiniranje železa ali

jekla ali železovih zlitin, proizvodnja

polizdelkov in osnovnih jeklenih izdelkov.

Ustrezen toplogredni plin Ogljikov dioksid (CO2).

Neposredne emisije Tone (metrične) CO2e.

Posredne emisije Količina porabljene električne energije (MWh),

vir in emisijski faktor, uporabljeni za izračun

posrednih emisij v tonah (metričnih) CO2 ali

CO2e.

Ločeno poročanje v prehodnem obdobju.

Enota za vgrajene emisije Tone emisij CO2 na tono blaga, sporočene

ločeno za vsako vrsto blaga glede na napravo v

državi porekla.

Sektor železa in jekla mora v prehodnem obdobju upoštevati neposredne in posredne

emisije. O posrednih emisijah je treba poročati ločeno41. O emisijah bi bilo treba poročati

v metričnih tonah emisij ekvivalenta CO2 (t CO2e) na tono obsega proizvodnje. To bi bilo

treba izračunati za določeno napravo ali proizvodni proces v državi porekla.

V naslednjih oddelkih so opredeljeni elementi proizvodnega procesa, ki bi jih bilo treba

vključiti za namene spremljanja in poročanja.

5.6.2 Opredelitev in razlaga zajetega blaga CBAM

V spodnji preglednici je navedeno ustrezno blago v industrijskem sektorju železa in jekla,

ki je vključeno v prehodno obdobje CBAM. V zbirni kategoriji blaga v levem stolpcu so

41 Upoštevajte, da se za ta sektor o posrednih emisijah poroča le v prehodnem obdobju (in ne v dokončnem

obdobju).

45

opredeljene skupine, za katere je treba opredeliti skupne proizvodne procese za namene

spremljanja.

Preglednica 5-9: Blago CBAM v sektorju železa in jekla

Zbirna kategorija

blaga

Oznaka KN

proizvoda

Opis

Sintrana ruda42 2601 12 00 Aglomerirane železove rude in koncentrati,

razen praženih železovih piritov

Grodelj 7201 Grodelj in zrcalovina43, v štrucah, blokih in

drugih primarnih oblikah

720544 Nekateri proizvodi iz tarifne številke 7205

(Granule in prah iz grodlja, zrcalovine,

železa ali jekla) so lahko zajeti tukaj.

Železova zlitina:

FeMn

7202 1

Feromangan (FeMn)

Železova zlitina:

FeCr

7202 4 Ferokrom (FeCr)

Železova zlitina:

FeNi

7202 6 Feronikelj (FeNi)

DRI 7203 Železo, dobljeno z direktno redukcijo

železove rude, in gobasti proizvodi iz

železa

Surovo jeklo 7206, 7207,

7218 in 7224

7206 – Železo in nelegirano jeklo, v

ingotih ali drugih primarnih oblikah (razen

železa iz tarifne številke 7203)

7207 – Polizdelki iz železa ali

nelegiranega jekla

7218 – Nerjavno jeklo v ingotih ali drugih

primarnih oblikah; polizdelki iz

nerjavnega jekla

7224 – Druga legirana jekla v ingotih ali

drugih primarnih oblikah; polizdelki iz

drugih legiranih jekel

42 Ta zbirna kategorija blaga vključuje vse vrste proizvodnje peletov iz železove rude (za prodajo peletov

in neposredno uporabo v isti napravi) in proizvodnjo sintra.

43 Grodelj, ki vsebuje zlitino feromangan.

44 Samo nekateri izdelki s to oznako KN se štejejo za grodelj, drugo blago pod to oznako pa je klasificirano

kot „izdelki iz železa in jekla“.

46

Zbirna kategorija

blaga

Oznaka KN

proizvoda

Opis

Izdelki iz železa in

jekla45

Vključuje:

7205, 7208–

7217, 7219–

7223, 7225–

7229, 7301–

7311, 7318 in

7326

7205 – Granule in prah iz grodlja,

zrcalovine, železa ali jekla (če niso zajeti

v kategoriji grodelj)

7208 – Ploščati vroče valjani izdelki iz

železa ali nelegiranega jekla, širine

600 mm ali več, neplatirani, neprevlečeni

in neprekriti

7209 – Ploščati hladno valjani (hladno

deformirani) izdelki iz železa ali

nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več,

neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti

7210 – Ploščati valjani izdelki iz železa ali

nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več,

platirani, prevlečeni ali prekriti

7211 – Ploščati valjani izdelki iz železa ali

nelegiranega jekla, širine manj kot

600 mm, neplatirani, neprevlečeni in

neprekriti

7212 – Ploščati valjani izdelki iz železa ali

nelegiranega jekla, širine manj kot

600 mm, platirani, prevlečeni ali prekriti

7213 – Palice, vroče valjane, v ohlapnih

kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla

7214 – Druge palice iz železa ali

nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane,

vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez

nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki

so spiralno zvite po valjanju

7215 – Druge palice iz železa ali

nelegiranega jekla

7216 – Kotni profili in drugi profili iz

železa ali nelegiranega jekla

7217 – Žica iz železa ali nelegiranega jekla

7219 – Ploščato valjani izdelki iz

nerjavnega jekla, širine 600 mm in več

7220 – Ploščato valjani izdelki iz

nerjavnega jekla, širine manj kot 600 mm

7221 – Palice, vroče valjane, v ohlapnih

kolobarjih, iz nerjavnega jekla

7222 – Palice, kotni profili in drugi profili

iz nerjavnega jekla

45 Ta zbirna kategorija blaga vključuje polizdelke in končne izdelke.

47

Zbirna kategorija

blaga

Oznaka KN

proizvoda

Opis

7223 – Žica iz nerjavnega jekla

7225 – Ploščato valjani izdelki iz drugih

legiranih jekel, širine 600 mm in več

7226 – Ploščati valjani izdelki iz drugih

legiranih jekel, širine manj kot 600 mm

7227 – Palice, vroče valjane, v ohlapno

navitih kolobarjih, iz drugih legiranih jekel

7228 – Palice, kotni profili in drugi profili

iz drugih legiranih jekel; votle palice za

svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel

7229 – Žica iz drugih legiranih jekel

7301 – Piloti iz železa ali jekla, vključno

vrtani, prebiti ali izdelani iz sestavljenih

elementov; zvarjeni profili in kotni profili

iz železa ali jekla

7302 – Deli za železniške in tramvajske

tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in

zobate tirnice, kretniški jezički, križišča,

spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi,

tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna

ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne

ploščice, distančne palice, drugi deli,

posebej konstruirani za postavljanje,

spajanje in pritrjevanje tirnic

7303 – Cevi in votli profili iz litega železa

7304 – Cevi in votli profili, brezšivni, iz

železa (razen litega železa) ali jekla

7305 – Druge cevi (npr. varjene, kovičene

ali zaprte na podoben način), s krožnim

prečnim prerezom, katerega zunanji

premer presega 406,4 mm, iz železa ali

jekla

7306 – Druge cevi in votli profili (npr. z

odprtimi spoji, varjeni, kovičeni ali zaprti

na podoben način), iz železa ali jekla

7307 – Pribor (fitingi) za cevi

(npr. spojnice, kolena, oglavki) iz železa

ali jekla

48

Zbirna kategorija

blaga

Oznaka KN

proizvoda

Opis

7308 – Konstrukcije (razen montažnih

zgradb iz tarifne številke 9406) in deli

konstrukcij (npr. mostovi in mostne

sekcije, vrata za zapornice, stolpi,

predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja,

vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za

vrata, polkna, balustrade in stebri), iz

železa ali jekla; pločevine, palice, profili,

kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za

uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla

7309 – Rezervoarji, cisterne, sodi in

podobni vsebniki za kakršen koli material

(razen komprimiranih ali utekočinjenih

plinov), iz železa ali jekla, s prostornino

več kot 300 litrov, z oblogo ali brez nje, s

toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez

mehaničnih ali termičnih naprav

7310 – Cisterne, sodi, pločevinaste škatle

in podobni vsebniki, za kakršen koli

material (razen komprimiranih ali

utekočinjenih plinov), iz železa ali jekla, s

prostornino do vključno 300 litrov, z

oblogo ali brez obloge, s toplotno izolacijo

ali brez nje, toda brez mehaničnih ali

termičnih naprav

7311 – Vsebniki za komprimirane ali

utekočinjene pline, iz železa ali jekla

7318 – Vijaki, sorniki, matice, tirni vijaki

(tirfoni), vijaki s kavljem, kovice, klini za

natezanje, razcepke, podložke (vključno

vzmetne podložke) in podobni izdelki, iz

železa ali jekla

7326 – Drugi izdelki iz železa in jekla

Vir: uredba o CBAM, Priloga I; Izvedbena uredba, Priloga II.

Zbirne kategorije blaga iz zgornje preglednice vključujejo končne proizvode in vhodne

materiale (vmesne proizvode), ki se porabljajo pri proizvodnji izdelkov iz železa ali jekla.

Upoštevati je treba samo vhodne materiale, ki so navedeni kot ustrezni vhodni materiali za

meje sistema proizvodnega procesa, kot so določeni v Izvedbeni uredbi. Preglednica 5-10

vsebuje možne vhodne materiale po zbirnih kategorijah blaga in proizvodni poti.

49

Preglednica 5-10: Zbirne kategorije blaga, njihove proizvodne poti in po možnosti ustrezni vhodni

materiali

Zbirna kategorija blaga Ustrezni vhodni materiali

Proizvodna pot

Sintrana ruda Jih ni.

Železove zlitine (FeMn, FeCr,

FeNi)

Sintrana ruda, če se uporablja v procesu.

Grodelj Vodik, sintrana ruda, železove zlitine, grodelj/DRI

(če se pridobiva iz drugih naprav ali proizvodnih

procesov in uporablja v procesu).

Pot plavžnih peči

Redukcija s taljenjem

DRI (neposredno reducirano

železo)

Vodik, sintrana ruda, železove zlitine, grodelj/DRI

(če se pridobiva iz drugih naprav ali proizvodnih

procesov in uporablja v procesu).

Surovo jeklo Železove zlitine, grodelj, DRI, surovo jeklo (če se

pridobiva iz drugih naprav ali proizvodnih procesov

in uporablja v procesu).

Proizvodnja jekla v

kisikovih konverterjih

Obločna peč (EAF)

Izdelki iz železa ali jekla Železove zlitine, grodelj, DRI, surovo jeklo, izdelki

iz železa ali jekla (če se uporabljajo v procesu).

Ne uporabljajo se vsi vhodni materiali v vseh primerih. Vodik lahko na primer postane

pomemben šele v prihodnosti.

Zlasti upoštevajte, da je lahko zbirna kategorija blaga v nekaterih primerih vhodni material

za lastno kategorijo. To je mogoče najbolje pojasniti s primerom.

Primer: če naprava proizvaja vijake in matice iz jeklenih palic, so palice vhodni

material, vendar so palice ter vijaki in matice vključeni v isto zbirno kategorijo blaga.

Vgrajene emisije vijakov in matic bodo sestavljene iz emisij proizvodnega procesa

(toplota, ki se uporablja za obdelavo palic in žarjenje končnega izdelka) in vgrajenih

emisij jeklenih palic. To je pomembno, ker masa palic kot vhodnih materialov ter masa

vijakov in matic kot končnih izdelkov ne bosta enaki – če se na primer 20 % prvotne

mase odreže (in odstrani kot odpadni material), je za 80 ton končnega izdelka potrebnih

100 ton vhodnih materialov.

50

Nekatere vrste izdelkov iz železa in jekla so izključene s področja uporabe CBAM. Te

vključujejo zlasti nekatere druge vrste železovih zlitin pod oznakama KN 7202 46 in KN

7204 – odpadki in ostanki železa ali jekla.

Proizvodnja blaga v sektorju železa in jekla poteka po več različnih proizvodnih poteh, ki

so opisane v nadaljevanju.

5.6.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in zajetih emisij

Meje sistema za vhodne materiale in končne izdelke iz železa ali jekla so različne in se

lahko pod določenimi pogoji seštevajo, da se vključijo vsi procesi, neposredno ali posredno

povezani s proizvodnimi procesi za to blago, vključno z vhodnimi in izhodnimi

dejavnostmi procesa.

Na spodnjem diagramu je prikazana raznolikost različnih poti, po katerih se lahko

proizvajajo izdelki iz železa ali jekla.

Slika 5-5: Meje sistema in vrednostna veriga za proizvodnjo izdelkov iz železa ali jekla

Proizvodnja izdelkov iz železa ali jekla – pregled

Proizvodnja vhodnih materialov in končnih izdelkov poteka po več različnih proizvodnih

poteh, opisanih v naslednjih oddelkih.

5.6.3.1 Proces proizvodnje sintrane rude

Ta zbirna kategorija blaga vključuje vse vrste proizvodnje peletov iz železove rude (za

prodajo peletov in neposredno uporabo v isti napravi) in proizvodnjo sintra. Peletiranje in

sintranje sta dopolnilni proizvodni poti za pripravo in aglomeracijo surovin iz železovega

oksida za uporabo pri proizvodnji železa in jekla. Pri peletiranju se surovine iz železovega

46 Druge železove zlitine, ki niso zajete v CBAM, vključujejo ferosilicij, fero -silicij-mangan, fero-silicij-

krom, fero-molibden, fero-volfram in fero-silicij-volfram itd.

51

oksida zmeljejo in kombinirajo z dodatki, da se obliku jejo peleti, ki se nato toplotno

obdelajo. Pri proizvodnji sintrane rude se surovine iz železovega oksida zmešajo z gruščem

iz koksa in drugimi dodatki, nato pa se mešanica sintra v peči, da nastane porozen material,

podoben klinkerju, ki se imenuje sinter. Sinter se običajno proizvaja in uporablja v jeklarni.

Peleti se lahko proizvajajo v jeklarni ali na daljavo v rudnikih.

Za ta proizvodni proces ni ustreznih vhodnih materialov.

Upoštevajte, da so v tem proizvodnem procesu lahko zajeti tudi peleti iz žel ezovih zlitin

in sinter iz železove rude (za oznako KN 2601 12 00).

Na Sliki 5-6 so prikazane meje sistema za vgrajene emisije peletov iz sintra ali železove

rude.

Slika 5-6: Meje sistema v procesu proizvodnje sintrane rude

Proces proizvodnje sintrane rude

Neposredne emisije nastanejo zaradi zgorevanja goriv, vključno s koksom in odpadnimi

plini (neposredno iz procesa ali posredno iz drugih virov odpadnih plinov v jeklarni).

Posredne emisije so posledica električne energije, porabljene v procesu.

5.6.3.2 Železova zlitina za procese proizvodnje FeMn, FeCr in FeNi

Ta proces zajema proizvodnjo zlitin feromangana (FeMn), ferokroma (FeCr) in feroniklja

(FeNi), ki so uvrščeni pod oznake KN 7202 1, 7202 4 in 7202 6. Drugi železovi materiali

z znatno vsebnostjo zlitin, kot je zrcalovina, niso zajeti (glej oddelek 5.6.3.3). Vendar je

grodelj z vsebnostjo niklja (NPI) vključen, če je vsebnost niklja višja od 10 %. V

Naprava za

proizvodnjo

sintra

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

sintra (uporabijo se lahko

tudi za pelete iz železove rude)

Neobvezno:

dodatna gorivaPremog Apno

Sinter

* Za drobce kot ostanke iz

integrirane koksarne se

tako kot za kupljen koks

šteje, da nimajo vgrajenih

emisij.

Drobci

koksa*

Železova

ruda

52

nasprotnem primeru (če je vsebnost nižja od 10 %) je grodelj zajet v proizvodni poti

plavžnih peči.

Različne železove zlitine so proizvedene z redukcijo s taljenjem, tako da se v obločno peč

dodajo reducent, kot je koks, in drugi dodatki. Glede na železovo zlitino, ki se proizvaja,

se uporabljajo različne vrste obločnih peči. Po taljenju v obločni peči se tekoča kovinska

zlitina izlije in vlije v kalupe. Strjena lita kovina se nato zdrobi ali granulira glede na

potrebe strank.

Ustrezni vhodni material je sintrana ruda (če se uporablja v procesu).

Upoštevajte, da surovine za železove zlitine vključujejo pelet e in sinter, ki se proizvajajo

v ločenem proizvodnem procesu (za oznako KN 2601 12 00) za sintrano rudo.

Na Sliki 5-7 so prikazane meje sistema v ustreznih procesih za proizvodnjo železovih

zlitin.

Slika 5-7: Meje sistema v procesu proizvodnje železove zlitine

Proces proizvodnje železovih zlitin – redukcija s taljenjem v obločni peči

Neposredne emisije nastanejo zaradi vhodnih fosilnih goriv (premog, koks), ki se

uporabljajo za zgorevanje in kot reducenti, emisij iz proizvodnih procesov, vključno z

grafitnimi elektrodami in pastami za elektrode, in materialov v proizvodnem procesu, kot

so apno, apnenec i n drugi dodatki. Posredne emisije so posledica uporabe električne

energije.

5.6.3.3 Grodelj – proizvodna pot plavžnih peči

Pri proizvodni poti plavžnih peči se proizvaja tekoč grodelj (v nadaljnjem besedilu: vroča

litina), ki je lahko legiran (npr. zrcalovina in grodelj z vsebnostjo niklja ali NPI 47) ali

47 Grodelj z vsebnostjo niklja je zaj et v tem proizvodnem procesu, če je vsebnost niklja nižja od 10 %; v

nasprotnem primeru je zajet v procesu proizvodnje železovih zlitin.

Obločna (ali

druga) peč

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

železovih zlitin (generičnih)

Železova zlitina

AluminijSinter ali peleti Koks Silicij ali FeSi

Apno, drugi

dodatki

Odpadni plini

za druge procese

in elektrarno

Elektrode

53

nelegiran. Glavna proizvodna enota tega proizvodnega procesa je plavž. Vhodni materiali

v plavžu vključujejo pelete iz železove rude ali sintrano rudo, goriva in druge surovine.

Železov oksid v plavžu se reducira na železovo kovino. Proizvedena vroča litina se nato

izlije in vlije v kalup ali pa se v zaporednem koraku neposredno pretvori v surovo jeklo z

osnovnim kisikovim konverterjem. Ta korak je zajet v drugem proizvodnem procesu,

tj. surovo jeklo – proizvodna pot proizvodnje jekla v kisikovih konverterjih .

Ustrezni vhodni materiali (če se uporabljajo v procesu) so sintrana ruda, grodelj ali DRI iz

drugih naprav ali proizvodnih procesov, železove zlitine FeMn, FeCr in FeNi ter vodik.

Na Sliki 5-8 so prikazane meje sistema pri proizvodni poti plavžnih peči za proizvodnjo

grodlja.

Slika 5-8: Meje sistema za grodelj – proizvodna pot plavžnih peči

Grodelj – proizvodna pot plavžnih peči

Neposredne emisije nastanejo zaradi vhodnih fosilnih goriv (koks, premog, kurilna olja,

zemeljski plin, premog), ki se uporabljajo za zgorevanje in kot reducenti, drugih goriv

(biomasa), emisij iz proizvodnih procesov in materialov v proizvodnem procesu, kot so

apnenec in drugi karbonati. Posredne emisije so posledica uporabe električne energije.

5.6.3.4 Surovo železo – proizvodna pot redukcije s taljenjem

Pri redukciji s taljenjem se grodelj proizvaja iz vhodnih materialov sintrane rude in peletov

iz železove rude (ali ostankov pri izdelavi železa), pri čemer se kot reducent uporablja

premog (ne koks). Proces zajema dva koraka, in sicer redukcijo železove rude, ki ji sledi

taljenje za proizvodnjo grodlja/vroče litine.

Ustrezni vhodni materiali (če se uporabljajo v procesu) so sintrana ruda, grodelj ali DRI iz

drugih naprav ali proizvodnih procesov, železove zlitine FeMn, FeCr in FeNi ter vodik.

Na Sliki 5-9 so prikazane meje sistema pri proizvodni poti redukcije s taljenjem za

proizvodnjo grodlja.

Plavž Emisije CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

grodlja

(pot plavžnih peči)

Neobvezno:

železove rudeKoks Apno

Grodelj Plavžni plin

za druge procese

in elektrarno

Sinter ali peleti

Neobvezno: premog,

olje, alternativni

reducenti

54

Slika 5-9: Meje sistema za grodelj – proizvodna pot redukcije s taljenjem

Grodelj – proizvodna pot redukcije s taljenjem

Neposredne emisije nastanejo zaradi vhodnih fosilnih goriv (zemeljski plin, premog), ki

se uporabljajo za zgorevanje in kot reducenti, drugih goriv (biomasa, bioplin), emisij iz

proizvodnih procesov in materialov v proizvodnem procesu, kot je apnenec. Posredne

emisije so posledica uporabe električne energije.

5.6.3.5 Proces proizvodnje neposredno reduciranega železa (DRI)

Direktna redukcija vključuje proizvodnjo trdnega primarnega železa iz železovih rud

visoke kakovosti (peletov, sintra ali koncentratov) z uporabo zemeljskega plina, premoga

ali vodika kot reducenta. Trdni izdelek se imenuje neposredno reducirano železo (DRI) in

je lahko različnih vrst, kot so železova goba in železovi briketi, pridobljeni iz vročega

železa (HBI). Nekatero DRI se uporablja kot surovina neposredno v obločnih pečeh ali

drugih procesih nižje v proizvodni verigi. Pričakuje se, da bodo imele proizvodne poti, pri

katerih se uporablja vodik, v prihodnjih letih pomembno vlogo pri razogljičenju jeklarske

industrije.

Ustrezni vhodni materiali (če se uporabljajo v procesu) so sintrana ruda, vodik, grodelj ali

DRI iz drugih naprav ali proizvodnih procesov ter železove zlitine FeMn, FeCr in FeNi.

Čeprav se v praksi uporablja več različnih procesov, so meje sistema na visoki ravni zelo

podobne in jih je zato mogoče predstaviti na enem samem diagramu.

Na Sliki 5-10 so prikazane meje sistema v ustreznih procesih za proizvodnjo DRI.

Redukcija s

taljenjem

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

grodlja

(pot redukcije s taljenjem)

Grodelj

Neobvezno: drugi

materiali in gorivaPremog Sinter ali peleti Apno

Odpadni plin iz

proizvodnega

procesa

za druge procese

in elektrarno

55

Slika 5-10: Meje sistema pri procesu proizvodnje DRI

Proces proizvodnje DRI

Neposredne emisije nastanejo zaradi vhodnih fosilnih goriv (zemeljski plin, premog), ki

se uporabljajo za zgorevanje in kot reducenti, drugih goriv (biomasa, bioplin), emisij iz

proizvodnih procesov in materialov v proizvodnem procesu, kot je apnenec. Posredne

emisije so posledica uporabe električne energije.

5.6.3.6 Surovo jeklo – proizvodna pot proizvodnje jekla v kisikovih konverterjih

Če se proizvodnja jekla v kisikovih konverterjih začne z vročo litino (tekočim grodlje m),

se vroča litina v okviru neprekinjenega procesa neposredno pretvori v surovo jeklo z

osnovnim kisikovim konverterjem ali pečjo (BOF). Po uporabi konverterja se lahko izvede

proces razogljičenja jekla z razogljičenjem z argonom in kisikom (AOD) ali vakuumskim

razogljičenjem s kisikom (VOD), ki mu sledijo različni sekundarni metalurški procesi, kot

je vakuumsko razplinjenje, za odstranitev raztopljenih plinov. Surovo jeklo se nato vlije v

primarne oblike z neprekinjenim litjem ali litjem ingotov, čemur lahko sledi toplo valjanje

ali kovanje, da se pridobijo polizdelki iz surovega jekla (pod oznakami KN 7207, 7218 in

7224).

Ustrezni vhodni materiali (če se uporabljajo v procesu) so grodelj, DRI, železove zlitine

FeMn, FeCr in FeNi ter surovo jeklo iz drugih naprav ali proizvodnih procesov, če se

uporablja.

Proces direktne

redukcije

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

DRI/HBI

(neposredno reducirano železo/železovi briketi, pridobljeni iz vročega železa)

DRI/HBI

Neobvezno: drugi

materiali in goriva

Premog

Sinter ali peleti

ApnoZemeljski plin Vodik (različne poti)

56

Slika 5-11: Meje sistema v procesu proizvodnje jekla v kisikovih konverterjih – prikazane skupaj z

mejami za plavže – pot proizvodnje tekočega grodlja in drugi povezani procesi

Surovo jeklo – Proizvodnja jekla v kisikovih konverterjih skupaj z drugimi povezanimi dejavnostmi

V integriranih jeklarnah je tekoč grodelj, ki se neposredno dovaja v kisikov konverter,

proizvod, na podlagi katerega se proces proizvodnje grodlja (spodaj levo na Sliki 5-11) loči

od procesa proizvodnje surovega jekla (spodaj desno na zgornji sliki).

Integrirani proces proizvodnje jekla v plavžih/osnovnih kisikovih konverterjih (BF/BOF)

je daleč najbolj zapleten proces proizvodnje jekla, zanj pa so značilne mreže medsebojno

odvisnih tokov materialov in pretokov energije med različnimi proizvodnimi enot ami.

Upoštevajte, da se koks (zgoraj levo) obravnava kot surovina brez vgrajenih emisij.

Naprava za

proizvodnjo sintra

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

sintra (uporabijo se lahko

tudi za pelete iz železove rude)

Sinter

Neobvezno:

dodatna gorivaPremog Drobci koksa* Apno

* Za drobce kot ostanke iz

integrirane koksarne se tako

kot za kupljen koks šteje, da

nimajo vgrajenih emisij.

Plavž Emisije CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

grodlja

(pot plavžnih peči)

Grodelj

Neobvezno:

železova rudaKoks Sinter ali peleti Apno

Neobvezno: premog,

olje, alternativni

reducenti

Plavžni plin

za druge procese in

elektrarno

Proizvodnja jekla

(konverter)

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

surovega jekla

(pot osnovnih kisikovih konverterjev)

Surovo jeklo

Kisik, dodatkiGrodelj Odpadno jeklo Apno

Konvertorski plin

za druge procese

in elektrarno

Železova

ruda

57

5.6.3.7 Surovo jeklo – proizvodna pot proizvodnje jekla v obločnih pečeh

Neposredno taljenje materialov, ki vsebujejo železo, se običajno izvaja v obločni peči

(EAF). Surovi ne za proizvodno pot obločnih peči so kovinsko železo, zlasti odpadno

železo48 in/ali neposredno reducirano železo (DRI). Kadar se uporabijo znatne količine

DRI, se uporablja ena od različnih poti proizvodnje neposredno reduciranega železa v

obločnih pečeh (EAF-DRI). Po taljenju v obločni peči se lahko izvede proces razogljičenja

jekla z razogljičenjem z argonom in kisikom (AOD) ali vakuumskim razogljičenjem s

kisikom (VOD), ki mu sledijo različni sekundarni metalurški procesi, kot sta

razžvepljevanje in razplinjenje, za odstranitev raztopljenih plinov. Glavni vložek energije

v obločni peči predstavlja električna energija.

Ustrezni vhodni materiali (če se uporabljajo v procesu) so: grodelj, DRI, železove zlitine

FeMn, FeCr in FeNi ter surovo jeklo iz drugih naprav ali proizvodnih procesov, če se

uporablja.

Upoštevajte, da sta v to zbirno kategorijo blaga vključena samo primarno toplo valjanje in

grobo oblikovanje s kovanjem za pridobivanje polizdelkov, ki spadajo pod oznake KN

7207, 7218 in 7224. Vsi drugi procesi valjanja in kovanja so vključeni v zbirno kategorijo

blaga „izdelki iz železa ali jekla“.

Obstaja več različnih proizvodnih poti v obločni peči za surovo jeklo in surovo legirano

jeklo, ki so si na splošno podobne in so prikazane skupaj na Sliki 5-12

48 Kadar se uporabljajo samo popotrošniški ostanki, se predpostavlja, da imajo ničelne vgrajene emisije.

58

Slika 5-12: Meje sistema za surovo jeklo – proizvodna pot proizvodnje jekla v obločni peči.

Surovo jeklo – proizvodna pot proizvodnje legiranega in nelegiranega jekla v obločni peči

Neposredne emisije nastanejo zaradi fosilnih goriv (zemeljskega plina, premoga, kurilnega

olja), odpadnih plinov iz drugih procesov, emisij iz proizvodnih procesov, vključno iz

grafitnih elektrod in past za elektrode, materialov v proizvodnem procesu, kot je apno, in

ogljika, ki ga vsebujejo odpadno železo in zlitine, ki vstopajo v proces. Posredne emisije

so posledica uporabe električne energije.

5.6.3.8 Proces proizvodnje izdelkov iz železa ali jekla

Izdelki iz železa ali jekla se proizvajajo z nadaljnjo predelavo surovega jekla, polizdelkov

in drugih končnih jeklenih izdelkov z vsemi vrstami oblik oblikovanja in zaključne

obdelave, vključno z: ponovno segrevanje, pretaljevanje, vlivanje, toplo valjanje, hladno

valjanje, kovanje, dekapiranje, žarjenje, platiranje, premazovanje, galvanizacijo, vlečenje

žice, rezanje, varjenje, zaključno obdelavo.

Ustrezni vhodni materiali (če se uporabljajo v procesu) so: surovo jeklo, grodelj, DRI,

železove zlitine FeMn, FeCr in FeNi ter drugi izdelki iz železa ali jekla.

Na Sliki 5-13 so prikazane meje sistema za izdelke iz železa ali jekla.

EAF (obločna

peč)

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

surovega jekla

(pot EAF)

Surovo jeklo

Neobvezno: drugi

materiali in goriva

Električna

energija*

* Električna energija je tu

izrecno navedena, ker je glavni

vložek energije v procesu.

Ostanki Elektrode ApnoDRI (različne poti)

EAF (obločna

peč)

in AOD/VOD

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

surovega legiranega jekla

(pot EAF)

Surovo legirano

jeklo

Neobvezno: drugi

materiali in goriva

Električna

energija*

*Električna energija je tu

izrecno navedena, ker je glavni

vložek energije v procesu.

Ostanki Elektrode ApnoDeli zlitin (FeNi,

FeCr, FeMn)

Grodelj,

DRI, NPI

59

Slika 5-13: Meje sistema v procesu proizvodnje izdelkov iz železa ali jekla

Izdelki iz železa ali jekla

Neposredne emisije nastanejo zaradi zgorevanja goriv in emisij iz proizvodnih procesov

pri čiščenju dimnih plinov, odvisno od različne kombinacije proizvodnih korakov,

izvedenih pri proizvodnji končnih izdelkov iz železa ali jekla. Posredne emisije so

posledica uporabe električne energije.

Pri končnih izdelkih iz železa ali jekla, ki vsebujejo več kot pet masnih odstotkov drugih

materialov, na primer izolacijskih materialov iz oznake KN 7309 00 30 (rezervoarji,

cisterne, sodi in podobni vsebniki za kakršen koli material (razen komprimiranih ali

utekočinjenih plinov), iz železa ali jekla, s prostornino več kot 300 litrov, z oblogo ali brez

nje, s toplotno izolacijo ali brez nje), se kot masa proizvedenega blaga navede samo masa

železa ali jekla.

5.6.4 Dodatni parametri poročanja

V naslednji preglednici so navedene dodatne informacije za blago CBAM, ki bi jih moral

zagotoviti upravljavec skupaj s podatki o vgrajenih emisijah pri sporočanju podatkov o

emisijah uvozniku.

Preglednica 5-11: Dodatni parametri za sektor železa in jekla, ki se vključijo v poročilo CBAM

Zbirna kategorija

blaga

Zahteva glede poročanja

Sintrana ruda – Jih ni.

Grodelj – Glavni uporabljeni reducent.

Proizvodnja

osnovnih izdelkov

iz jekla**

Emisije

CO2

Meje sistema:

vgrajene emisije

osnovnih izdelkov iz jekla

(uporabijo se lahko pri vseh proizvodnih poteh za jeklo)

Osnovni

izdelki iz

jekla

Surovo jeklo

(odvisno od

proizvodne poti)

Goriva (vključno

z odpadnimi

plini)

** To na splošno

vključuje vse

značilne proizvodne

faze, kot so litje,

toplo in hladno

valjanje,

premazovanje itd.

60

Zbirna kategorija

blaga

Zahteva glede poročanja

– Mas. % Mn, Cr in Ni, skupna vrednost drugih legirnih

elementov.

FeMn – feromangan – Mas. % Mn in ogljika.

FeCr – ferokrom – Mas. % Cr in ogljika.

FeNi – feronikelj – Mas. % Ni in ogljika.

DRI (neposredno

reducirano železo)

– Glavni uporabljeni reducent.

– Mas. % Mn, Cr in Ni, skupna vrednost drugih legirnih

elementov.

Surovo jeklo – Glavni reducent vhodnega materiala, če je znan.

– Vsebnost zlitin v jeklu – izražena kot:

– mas. % Mn, Cr in Ni, skupna vrednost drugih legirnih

elementov.

– Tone ostankov, uporabljenih za proizvodnjo ene tone

surovega jekla.

– % ostankov, ki so predpotrošniški ostanki.

Izdelki iz železa ali

jekla

– Glavni reducent, ki se uporablja pri proizvodnji vhodnega

materiala, če je znan.

– Vsebnost zlitin v jeklu – izražena kot:

– mas. % Mn, Cr in Ni, skupna vrednost drugih legirnih

elementov.

– Mas. % vsebovanih materialov, ki niso železo ali jeklo, če

je njihova masa večja od 1 % do 5 % skupne mase blaga.

– Tone ostankov, uporabljenih za proizvodnjo ene tone

proizvoda.

– % ostankov, ki so predpotrošniški ostanki.

O dodatnih parametrih morate poročati v poročilu CBAM, ko je blago iz železa ali jekla

uvoženo v EU v okviru CBAM.

61

5.7 Sektor aluminija

V spodnjem besedilnem okviru so navedeni oddelki Izvedbene uredbe za posamezne

sektorje, ki so pomembni za prehodno obdobje CBAM.

Sklici na Izvedbeno uredbo:

• Priloga II, oddelek 2, preglednica 1 Razvrstitev oznak KN v zbirne kategorije

blaga.

• Priloga II, oddelek 3 Proizvodne poti, meje sistemov in ustrezni vhodni

materiali, kot je določeno v pododdelku 3.17 Surov aluminij in 3.18 Izdelki iz

aluminija.

5.7.1 Proizvodna enota in vgrajene emisije

Količina prijavljenega blaga iz aluminija, uvoženega v EU, bi morala biti izražena v

metričnih tonah. Kot upravljavec morate za namene poročanja evidentirati količino blaga

CBAM, proizvedenega v napravi ali proizvodnem procesu.

Industrijski sektor Aluminij

Proizvodna enota blaga Tone (metrične), sporočene ločeno za vsako

vrsto sektorskega blaga glede na napravo ali

proizvodni proces v državi porekla.

Povezane dejavnosti Proizvodnja surovega aluminija iz

aluminijevega oksida ali sekundarnih surovin

(odpadnega aluminija) z metalurškimi,

kemičnimi ali elektrolitskimi sredstvi,

proizvodnja polpredelanih in osnovnih izdelkov

iz aluminija.

Ustrezni toplogredni plini Ogljikov dioksid (CO2) in perfluorirani

ogljikovodiki (CF4 in C2F6).

Neposredne emisije Tone (metrične) CO2e.

Posredne emisije Količina porabljene električne energije (MWh),

vir in emisijski faktor, uporabljeni za izračun

posrednih emisij v tonah (metričnih) CO2 ali

CO2e.

Ločeno poročanje v prehodnem obdobju.

Enota za vgrajene emisije Tone emisij CO2 na tono blaga, sporočene

ločeno za vsako vrsto blaga glede na napravo v

državi porekla.

Sektor aluminija bi moral v prehodnem obdobju upoštevati neposredne in posredne

emisije. O posrednih emisijah je treba poročati ločeno49. O emisijah bi bilo treba poročati

49 Upoštevajte, da se za ta sektor o posrednih emisijah poroča le v prehodnem obdobju (in ne v dokončnem

obdobju).

62

v metričnih tonah emisij ekvivalenta CO2 (t CO2e) na tono obsega proizvodnje. To bi bilo

treba izračunati za določeno napravo ali proizvodni proces v vaši državi porekla.

V naslednjih oddelkih so opredeljeni elementi proizvodnega procesa, ki bi jih bilo treba

vključiti za namene spremljanja in poročanja.

5.7.2 Opredelitev in razlaga zajetega sektorskega blaga

V spodnji preglednici je navedeno ustrezno blago v industrijskem sektorju aluminija, ki je

vključeno v prehodno obdobje CBAM. V zbirni kategoriji blaga v levem stolpcu so

opredeljene skupine, za katere je treba opredeliti skupne proizvodne procese za namene

spremljanja.

Preglednica 5-12: Blago CBAM v sektorju aluminija

Zbirna

kategorija

blaga

Oznaka

KN

proizvoda

Opis

Surov

aluminij

7601 Aluminij, surov

Izdelki iz

aluminija

7603 –

7608,

7609 00

00, 7610,

7611 00

00, 7612,

7613 00

00, 7614,

7616

7603 – Aluminijasti prah in luskine

7604 – Aluminijaste palice in profili

7605 – Aluminijasta žica

7606 – Plošče, pločevine in trakovi iz aluminija,

debeline več kot 0,2 mm

7607 – Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago

iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih

materialov), debeline do vključno 0,2 mm (merjeno

brez podlage)

7608 – Aluminijaste cevi

7609 00 00 – Aluminijasti pribor (fitingi) za cevi

(npr. spojnice, kolena, oglavki)

7610 – Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz

tarifne številke 9406 ) in deli konstrukcij

(npr. mostovi in deli mostov, stolpi, predalčni stebri,

strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okvirji zanje,

vratni pragi, ograje in stebri) iz aluminija; pločevine,

palice, profili, cevi in podobno, iz aluminija,

pripravljeni za uporabo v konstrukcijah

7611 00 00 – Rezervoarji, cisterne, sodi in podobna

posoda, iz aluminija, za kakršno koli snov (razen

komprimiranih ali utekočinjenih plinov), s

prostornino nad 300 litrov, z oblogo ali brez nje, s

toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez mehaničnih

ali termičnih naprav

63

Zbirna

kategorija

blaga

Oznaka

KN

proizvoda

Opis

7612 – Sodi, bobni, pločevinke, škatle in podobni

vsebniki (tudi togi in upogljivi cevasti vsebniki), iz

aluminija, za kakršno koli snov (razen komprimiranih

ali utekočinjenih plinov), s prostornino največ

300 litrov, z oblogo ali brez nje, s toplotno izolacijo

ali brez nje, toda brez mehaničnih ali termičnih

naprav

7613 00 00 – Aluminijasti vsebniki za komprimirane

ali utekočinjene pline

7614 – Vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi ipd. iz

aluminija, električno neizolirani

7616 – Drugi izdelki iz aluminija

Vir: uredba o CBAM, Priloga I; Izvedbena uredba, Priloga II.

Zbirne kategorije blaga iz zgornje preglednice vključujejo končne izdelke iz aluminija in

vhodni material surov aluminij, ki se uporablja v proizvodnji izdelkov iz aluminija.

Upoštevati je treba samo vhodne materiale, ki so navedeni kot ustrezni vhodni materiali za

meje sistema proizvodnega procesa, kot so določeni v Izvedbeni uredbi. Preglednica 5-13

vsebuje možne vhodne materiale po zbirnih kategorijah blaga in proizvodni poti.

Preglednica 5-13: Zbirne kategorije blaga, njihove proizvodne poti in po možnosti ustrezni vhodni

materiali

Zbirna kategorija blaga Ustrezni vhodni materiali

Proizvodna pot

Surov aluminij Za primarni aluminij jih ni.

Za sekundarni aluminij – surov aluminij iz drugih

virov, če se uporablja v procesu50.

Primarni aluminij

Sekundarni aluminij

Izdelki iz aluminija Surov aluminij (razlikuje se med primarnim in

sekundarnim aluminijem, če je znano, za katerega

gre), drugi izdelki iz aluminija (če se uporabljajo v

proizvodnem procesu).

Surov aluminij se proizvaja po več proizvodnih poteh (primarni aluminij za elektrolitsko

taljenje, sekundarni aluminij za taljenje/recikliranje ostankov) kot kovinski ingoti, bloki,

drogovi, plošče ali podobno. Opredeljen je kot preprosto blago, saj se za surovine

(ogljikove anode in aluminijev oksid za primarni aluminij, ostanki za sekundarni aluminij)

50 Kadar proizvod iz poti proizvodnje sekundarnega aluminija vsebuje več kot 5 % legirnih elementov, se

vgrajene emisije proizvoda izračunajo, ko t da bi bila masa legirnih elementov surov aluminij iz

primarnega taljenja.

64

in goriva, ki se uporabljajo pri njegovi proizvodnji, šteje, da imajo ničelne vgrajene

emisije.

Zgoraj navedeni izdelki iz aluminija vključujejo večino proizvedenih izdelkov iz

aluminija51. Izdelki iz aluminija so opredeljeni kot kompleksno blago, saj vključujejo

vgrajene emisije iz surovega aluminija, ki se uporablja kot vhodni material.

Slika 5-14: Meje sistema in vrednostna veriga za izdelke iz aluminija

Meje sistema in vrednostna veriga za izdelke iz aluminija

Razlika pri poti taljenja primarnega aluminija na zgornjem diagramu je posledica različnih

uporabljenih materialov za elektrode, tj. predpečenih anod ali Søderbergovih anod.

5.7.3 Opredelitev in razlaga ustreznih proizvodnih procesov in poti

Meje sistema za surov aluminij kot vhodni material in izdelke iz aluminija so različne in

se lahko pod določenimi pogoji seštevajo, da se vključijo vsi procesi, neposredno ali

posredno povezani s proizvodnimi procesi za to blago, vključno z vhodnimi in izhodnimi

dejavnostmi procesa.

5.7.3.1 Surov aluminij – proizvodna pot primarnega (elektrolitskega) taljenja

Primarni aluminij se proizvaja z elektrolizo aluminijevega oksida52 v elektrolitskih celicah.

Med elektrolizo se aluminij reducira, kisik iz aluminijevega oksida pa se sprosti in združi

51 Izključeni sta kategoriji KN 7615 za nekatere gospodinjske izdelke in KN 7602 00 za odpadni aluminij.

52 Aluminijev oksid je prečiščen aluminijev oksid, ki se proizvaja s pripravo boksitne rude po Bayerjevem

procesu. Proizvodnja aluminijevega oksida zaradi logističnih razlogov in razlogov oskrbe z električno

energijo običajno poteka na drugi lokaciji kot proizvodnja primarnega aluminija.

Primarni Al (s

predpečenimi anodami)

Primarni Al

(Søderbergova pot)

Sekundarni Al (z

uporabo ostankov)

* Oblikovanje vključuje vse

vrste obdelave nižje v

proizvodni verigi: legiranje

(če to ni bilo izvedeno že v

fazi surovega aluminija

(ingotov), litje, ekstrudiranje,

valjanje itd.

Aluminijev oksid

Drugi materiali in

goriva

Predpečene anode

Izdelki iz

aluminija

Surov aluminij

Primarno

taljenje

Oblikova

nje*

Aluminijev oksid

Drugi materiali in

goriva

Anodna pasta

Izdelki iz

aluminija

Surov aluminij

Primarno

taljenje

Oblikova

nje*

Odpadni aluminij

Sekundarn

o taljenje

Izdelki iz

aluminija

Surov aluminij

Oblikova

nje*

65

z ogljikovo anodo, da nastaneta ogljikov dioksid in ogljikov monoksid – ogljikove anode

v procesu proizvodnje primarnega aluminija se zato med procesom stalno porabljajo.

Celični sistemi za primarni aluminij se razlikujejo glede na vrsto uporabljene anode.

Predpečena elektrolitska celica uporablja več predpečenih ogljikovih anod, ki jih je treba

redno menjavati. Søderbergova elektrolitska c elica uporablja eno samo neprekinjeno

ogljikovo anodo, ki je pečena v celici na kraju samem s toploto, ki se sprošča med

elektrolitskim procesom v talilnici; na vrhu se dodajo briketi iz zelene anodne paste, anoda

pa se porablja na dnu. Staljeni aluminij se odlaga v katodo in zbira na dnu celice, kjer se z

vakuumskimi sifoni redno odvaja v talilne lonce, preden pa se prepelje v livarno. V livarni

se staljeni aluminij hrani v zadrževalnih pečeh za nadaljnjo obdelavo pred litjem kovinskih

ingotov, blokov, drogov, plošč ali podobnega; na tej stopnji se lahko dodajo tudi majhne

količine čistih komercialnih ostankov.

Za primarni aluminij ni ustreznih vhodnih materialov, saj se sestavine surovin, uporabljene

v obeh vrstah celic – aluminijev oksid, predpečene oglji kove anode, briketi iz zelene

anodne paste, kriolit in drugi dodatki – štejejo za surovine in imajo zato ničelne vgrajene

emisije.

Slika 5-15: Meje sistema za surov aluminij – proizvodna pot primarnega taljenja

Surov aluminij – primarno taljenje

Neposredne emisije nastanejo zaradi vseh fosilnih goriv, ki se uporabljajo za sušenje ali

predgrevanje surovin kot vhodnih materialov, vseh goriv, ki jih uporablja livarna,

materialov v proizvodnih procesih, kot je poraba elektrod ali paste za elektrode, ali čiščenja

dimnih plinov (iz natrijevega karbonata ali apnenca, če se uporablja). Posredne emisije so

posledica električne energije, porabljene v procesu. Upoštevati je treba tudi emisije PFC.

5.7.3.2 Surov aluminij – proizvodna pot sekundarnega taljenja (recikliranja)

Sekundarni aluminij se proizvaja predvsem iz popotrošniškega odpadnega aluminija,

zbranega za recikliranje (čeprav se lahko ločeno doda tudi surov aluminij). Ostanki se

sortirajo glede na vrsto zlitine (lita ali kovana zlitina) in potrebnih ukrepov za predhodno

Primarno

taljenje

Emisije

CO2 + PFC

Meje sistema:

vgrajene emisije

aluminija

(primarno taljenje)

Surov aluminij

Neobvezno:

gorivaAluminijev oksid Predpečene anode

Anodna pasta

(Søderbergova

pot)

Električna

energija*

* Električna energija je tu

izrecno navedena, ker je glavni

vložek energije v procesu.

66

obdelavo (npr. odstranjevanje premazov in razmaščevanje), nato pa se pretalijo v ustrezni

vrsti peči (običajno v rotacijski ali plamenski, lahko pa se uporabijo tudi indukcijske peči)

pred nadaljnjo obdelavo, ki vključuje legiranje, obdelavo s taljenjem (dodajanje soli ali

kloriranje) in končno litje kovinskih ingotov, blokov, drogov, plošč ali podobnega. Goriva,

ki se običajno uporabljajo, so zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin in kurilno olje.

Pri sekundarnem taljenju (recikliranju) aluminija se kot glavni vhodni material uporablja

odpadni aluminij.

Ustrezni vhodni material je surov aluminij iz drugih virov, če se uporablja v procesu.

Na Sliki 5-16 so prikazane meje sistema v ustreznih procesih za proizvodnjo sekundarnega

aluminija.

Slika 5-16: Meje sistema za surov aluminij – proizvodna pot sekundarnega taljenja

Surov aluminij – sekundarno taljenje

Neposredne emisije nastanejo zaradi vseh fosilnih goriv, ki se uporabljajo za sušenje,

predgrevanje ali predhodno obdelavo (zgorevanje povezanih ostankov, npr. če so barvani)

odpadnih surovin, vseh goriv, ki jih uporablja livarna, in goriv, ki se uporablja jo pri

predelavi posnemkov in žlindre, pridobljenih pri procesu. Neposredne emisije lahko

nastanejo tudi pri čiščenju dimnih plinov (iz natrijevega karbonata ali apnenca, če se

uporablja). Posredne emisije so posledica električne energije, porabljene v procesu,

vključno z električno energijo, porabljeno v indukcijskih pečeh. Pri proizvodnji

sekundarnega aluminija ne nastajajo emisije PFC.

Kadar proizvod tega procesa vsebuje več kot 5 % legirnih elementov, se vgrajene emisije

proizvoda izračunajo, kot da bi bila masa legirnih elementov surov aluminij iz primarnega

taljenja.

Meje sistema:

vgrajene emisije

aluminija

(sekundarno taljenje)

Sekundarna

proizvodnja

(pretaljevanje)

Emisije

CO2

Surov aluminij

Odpadni aluminij Goriva

67

5.7.3.3 Proces proizvodnje izdelkov iz aluminija

Izdelki iz aluminija se proizvajajo z nadaljnjo predelavo surovega aluminija (legiranega ali

nelegiranega) kot vhodnega materiala. Izdelki iz alum inija se proizvajajo z različnimi

postopki oblikovanja, vključno z ekstrudiranjem, litjem, toplim in hladnim valjanjem,

kovanjem in vlečenjem. Ekstrudiranje je običajen proces za proizvodnjo aluminijastih

profilov. Toplo in hladno valjanje se lahko uporabi ta za proizvodnjo plošče, pločevine in

folije. Litje se lahko uporabi za izdelavo kompleksnih oblik.

Ustrezni vhodni materiali so surov aluminij, če se uporablja v proizvodnem procesu

(primarni in sekundarni aluminij je treba obravnavati ločeno, če so podatki znani, saj imata

različne vgrajene emisije), in izdelki iz aluminija, če se uporabljajo v proizvodnem

procesu.

Na Sliki 5-17 so prikazane meje sistema v ustreznih procesih za proizvodnjo izdelkov iz

aluminija.

Slika 5-17: Meje sistema pri procesu proizvodnje izdelkov iz aluminija

Proces proizvodnje izdelkov iz aluminija

Neposredne emisije nastanejo zaradi vseh fosilnih goriv, ki se uporabljajo v izvedenih

procesih oblikovanja (npr. zemeljski plin, ki se uporablja za predgrevanje aluminijastih

drogov v zadrževalnih pečeh pred kovanjem). Neposredne emisije lahko nastanejo tudi pri

čiščenju dimnih plinov. Posredne emisije so posledica električne energije, porabljene v

procesu. Pri procesih oblikovanja izdelkov iz aluminija ne nastajajo emisije PFC.

Kadar proizvod tega procesa vsebuje več kot 5 % legirnih elementov, se vgrajene emisije

proizvoda izračunajo, kot da bi bila masa legirnih elementov surov aluminij iz primarnega

taljenja.

Pri proizvodih, ki vsebujejo več kot pe t masnih odstotkov drugih materialov, na primer

izolacijskih materialov pod oznako KN 7611 00 00, se kot masa proizvedenega blaga

navede samo masa aluminija.

68

5.7.4 Dodatni parametri poročanja

V naslednji preglednici so navedene dodatne informacije za blago CBAM, ki bi jih moral

zagotoviti upravljavec skupaj s podatki o vgrajenih emisijah pri sporočanju podatkov o

emisijah uvozniku.

Preglednica 5-14: Dodatni parametri za sektor aluminija, ki se vključijo v poročilo CBAM

Zbirna kategorija

blaga

Zahteva glede poročanja v četrtletnem poročilu

Surov aluminij – Tone ostankov, uporabljenih za proizvodnjo ene tone

izdelka iz surovega aluminija.

– % ostankov, ki so predpotrošniški ostanki.

– Vsebnost zlitin v aluminiju: če skupna vsebnost elementov,

ki niso aluminij, presega 1 %, skupni odstotek teh

elementov.

Izdelki iz aluminija – Tone ostankov, uporabljenih za proizvodnjo ene tone

izdelka iz surovega aluminija.

– % ostankov, ki so predpotrošniški ostanki.

– Vsebnost zlitin v aluminiju: če skupna vsebnost elementov,

ki niso aluminij, presega 1 %, skupni odstotek teh

elementov.

O dodatnih parametrih morate poročati v poročilu CBAM, ko je končno blago uvoženo v

EU v okviru CBAM.

69

6 OBVEZNOSTI POROČANJA

6.1.1 Poročanje o vgrajenih neposrednih in posrednih emisijah

V prehodnem obdobju morate poročati o neposrednih emisijah53 in posrednih emisijah54.

Vgrajene neposredne emisije so emisije, pripisane ustreznemu proizvodnemu procesu, pri

katerem se proizvaja blago, na podlagi neposrednih emisij proizvodne naprave, emisij iz

ustreznih toplotnih pretokov, tokov materialov, odpadnih plinov (če je ustrezno) in

vgrajenih neposrednih emisij iz katerega koli ustreznega vhodnega materiala.

Vgrajene posredne emisije so posredne emisije, pripisane zadevnemu proizvodnemu

procesu, pri katerem se proizvaja blago v proizvodni napravi, in vgrajene posredne emisije

iz vseh ustreznih vhodnih materialov.

Kadar se v isti napravi uporablja več proizvodnih poti za proizvodnjo blaga, ki spada pod

isto oznako KN, in kadar so te proizvodne poti dodeljene ločenim proizvodnim procesom,

se vgrajene emisije navedenega blaga v skladu z medsektorskim pravilom izračunajo

ločeno za vsako proizvodno pot.

Vgrajene emisije v vhodnih materialih

Upravljavec bi moral v izračun skupnih vgrajenih emisij za končno blago vključiti vgrajene

emisije v vhodnih materialih (tako neposredne kot posredne emisije, kot je navedeno

zgoraj), s čimer bi to postalo kompleksno blago. Vgrajene emisije zadevnih vhodnih

materialov55 se dodajo emisijam kompleksnega blaga.

6.1.2 Enote za poročanje o vgrajenih emisijah

Za poročanje o vgrajenih toplogrednih plinih se uporablja tona CO 2e56, kar pomeni eno

metrično tono ogljikovega dioksida (CO 2) ali količino katerega koli drugega

toplogrednega plina iz Priloge I z enakovrednim potencialom globalnega segrevanja (e);

to pomeni, da bi bilo treba emisije N2O in PFC po potrebi pretvoriti v vrednost, izraženo v

t CO2e.

Za namene poročanja bi bilo treba podatke o vgrajenih emisij ah v poročevalnem obdobju

zaokrožiti na cele tone CO2e. Parametre, ki se uporabljajo za izračun sporočenih vgrajenih

emisij, bi bilo treba zaokrožiti tako, da vključujejo vse pomembne števke do največ

pet decimalnih mest. Stopnja zaokroževanja, ki se zahte va za parametre, uporabljene pri

takih izračunih, je odvisna od točnosti in natančnosti uporabljene merilne opreme.

53 „Neposredne emisije“ pomeni emisije iz pro izvodnih procesov blaga, vključno z emisijami iz

proizvodnje ogrevanja in hlajenja, ki se porabi med proizvodnimi procesi, ne glede na lokacijo

proizvodnje ogrevanja in hlajenja.

54 „Posredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnje električne energije, ki se porabi med proizvodnimi

procesi blaga, ne glede na lokacijo proizvodnje porabljene električne energije.

55 Kadar je vhodni material sam po sebi kompleksno blago, se ta postopek ponovi tolikokrat, dokler ni več

ustreznih vhodnih materialov.

56 „Tona CO 2e“ po meni metrično tono CO 2 ali količino katerega koli drugega toplogrednega plina iz

Priloge I z enakovrednim potencialom globalnega segrevanja.

70

6.1.3 Vgrajene emisije

Pojem vgrajenih emisij za namene CBAM temelji na načelih in zahtevah za ogljični odtis

izdelka, vendar ni v celoti usklajen z njimi. Ogljični odtis izdelka se običajno razume kot

količina emisij toplogrednih plinov (izraženih v kilogramih ali tonah CO2e) na prijavljeno

enoto (npr. tono blaga) na podlagi vidika življenjskega cikla, ki zajema vse pomembne

emisije iz procesov višje in nižje v proizvodni verigi (imenovanih faze življenjskega

kroga), od rudarjenja in proizvodnje do prevoza, uporabe in konca življenjske dobe.

Področji uporabe CBAM in ogljičnega odtisa izdelka se razlikujeta v tem, da naj bi CBAM

zajemal iste emisije, kot bi bile zajete v EU ETS, če bi proizvodnja potekala v EU. Meje

sistema za emisije, zajete v EU ETS in s tem v CBAM, so ožje od mej, ki so vključene v

ogljični odtis izdelka. Emisije proizvodov nižje v proizvodni verigi (emisije iz uporabe in

ob koncu življenjske dobe) ne spadajo na področje uporabe EU ETS in CBAM. Prav tako

niso vključene emisije iz prevoza materialov med lokacijami in iz procesov višje v verigi.

Na Sliki 6-1 je to grafično povzeto.

Izhodiščna točka za določitev vgrajenih emisij CBAM na ravni proizvoda so emisije

naprave. Emisije naprave so razčl enjene (pripisane) po emisijah njenih proizvodnih

procesov. Nato se dodajo vse ustrezne vgrajene emisije vhodnih materialov, rezultat pa se

deli z dejavnostno stopnjo vsakega proizvodnega procesa, s čimer dobimo specifične

vgrajene emisije blaga, nastale v proizvodnem procesu.

Ti vidiki se odražajo v opredelitvah neposrednih in posrednih emisij, kot so določene v

uredbi o CBAM in Prilogi IV k Uredbi, ki določa osnovni pristop k izračunu, pri katerem

je treba zlasti upoštevati vhodne materiale.

71

Slika 6-1: Primerjava okoljskega odtisa izdelka, ogljičnega odtisa izdelka in specifičnega delnega

ogljičnega odtisa, ki jih je treba uporabiti za določanje vgrajenih emisij v CBAM

Primerjava področja uporabe odtisa izdelka in zahtev CBAM

6.1.4 Posredne emisije

Za namene prehodnega obdobja CBAM je treba o vgrajenih posrednih emisijah

poročati ločeno od vgrajenih neposrednih emisij za vse zajeto blago.

Posredne emisije naprave ali proizvodnega procesa so enakovredne emisijam, nastalim pri

proizvodnji električne energije, ki se porabi v napravi oziroma procesu proizvodnje blaga,

pomnoženim z emisijskim faktorjem za električno energijo, ki se uporablja:

𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝑚𝑚𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖 = 𝐴𝐴𝑚𝑚𝑒𝑒𝑒𝑒 = 𝐴𝐴𝑒𝑒𝑒𝑒 ∙ 𝐴𝐴𝐹𝐹𝑒𝑒𝑒𝑒 (enačbi 49 in 44)57,

pri čemer:

𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝐴𝑚𝑚𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖𝑖 so posredne pripisane emisije proizvodnega procesa, izražene v t CO2,

𝐴𝐴𝑚𝑚𝑒𝑒𝑒𝑒 so emisije, povezane s proizvedeno ali porabljeno električno energijo in izražene v

t CO2,

𝐴𝐴𝑒𝑒𝑒𝑒 je porabljena električna energija, izražena v MWh ali TJ, in

57 Referenčne številke enačb iz teh smernic se nanašajo na Izvedbeno uredbo (EU) 2023/1773.

72

𝐴𝐴𝐹𝐹𝑒𝑒𝑒𝑒 je emisijski faktor za uporabljeno električno energijo, izražen v t CO2/MWh ali

t CO2/TJ.

Splošno pravilo za emisijski faktor je, da se za ta namen uporabi privzeta vrednost, ki jo

določi Evropska komisija. Vendar so v Prilogi IV, oddelek 6, opredeljeni pogoji, pod

katerimi se lahko za emisijski faktor uporabijo dejanski podatki:

• če obstaja neposredna tehnična povezava med napravo, v kateri se proizvaja

uvoženo blago, in virom proizvodnje električne energije ali

• če je upravljavec navedene naprave s proizvajalcem električne energije iz tretje

države sklenil pogodbo o nakupu električne energije za količino električne

energije, ki je enaka količini, za katero uveljavlja uporabo specifične vrednosti

(emisijskega faktorja).

Če upravljavec proizvaja električno energijo v svoji napravi, lahko emisijski faktor, ki se

uporablja za izračun posrednih emisij in poročanje o njih, določi upravljavec . Če

upravljavec prejme električno energijo iz neposredno tehnično povezane naprave in

navedena naprava uporablja enake pristope spremljanja, kot so opisani v izvedbeni uredbi

o CBAM, bi moral upravljavec uporabiti emisijski faktor, ki ga zagotovi upravljavec

navedene naprave. Če ima vaša naprava pogodbo o nakupu električne energije58 z napravo,

ki je bolj oddaljena, bi bilo treba ponovno uporabiti faktor emisije, ki ga je določil navedeni

dobavitelj električne energije. V vseh drugih primerih, tj. za električno energijo, prejeto iz

omrežja, se uporabi privzeti emisijski faktor za električno energijo v državi ali regiji,

kot ga določi Evropska komisija. Navedene privzete vrednosti temeljijo na podatkih

Mednarodne agencije za energijo, Komisija pa jih zagotavlja v svojem prehodnem registru

CBAM.

6.1.5 Dodajanje emisij vhodnih materialov

V prehodnem obdobju se lahko uporabijo standardne vrednosti za vgrajene emisije, kot so

predstavljene v Izvedbeni uredbi, če je vhodni material blago CBAM.

Privzete vrednosti se lahko uporabijo za izračun vgrajenih emisij vhodnih materialov, ki

se uporabijo kot vhodni materiali in por abijo v proizvodnem procesu za drugo blago

CBAM, kadar dejanske intenzivnosti emisij za take vhodne materiale niso na voljo.

Komisija je izračunala privzete vrednosti emisijskih faktorjev (za neposredne in posredne

emisije, kjer je to primerno) po oznakah KN. Objavljene so na posebnem spletišču

Evropske komisije za CBAM:

• privzete vrednosti, podane na ravni štirimestne oznake KN, se uporabljajo za vse

blago, ki spada v kategorijo s to štirimestno oznako KN (tj. neodvisno od števk,

ki sledijo tem štirim števkam).

• Privzete vrednosti, podane na ravni šestmestne oznake KN, se uporabljajo za vse

blago, ki spada v kategorijo s to šestmestno oznako KN.

58 V Prilogi IV k uredbi o CBAM je navedena naslednja opredelitev: „‚pogodba o nakupu električne

energije‘ pomeni pogodbo, na podlagi katere se oseba strinja, da bo električno energijo kupila

neposredno od proizvajalca električne energije“.

73

• Privzete vrednosti, podane na ravni osemmestne oznake KN, se uporabljajo samo

za blago s to specifično osemmestno oznako KN – v večini primerov se te

osemmestne oznake uporabljajo za jeklarsko industrijo ter odražajo razpon

različnih uporabljenih proizvodnih poti in legiranih elementov.

• V številnih primerih se ista privzeta vrednost uporablja za več oznak KN.

Udeleženci, ki želijo uporabiti privzete vrednosti s posebnega spletišča Evropske komisije

za CBAM, bi morali upoštevati, da so te določene na razmeroma visoki ravni intenzivnosti

emisij, zato bi bilo morda bolje uporabiti dejanske vrednosti za vhodne materiale, kadar so

te na voljo.

6.1.6 Privzeti emisijski faktorji za vhodne materiale

Privzeti emisijski faktorji se lahko uporabijo za izračun vgrajenih neposrednih in posrednih

emisij vhodnih materialov, kadar se ti vhodni materiali uporabijo kot vhodni material in

porabijo v proizvodnem procesu drugega blaga CBAM.

Faktorji so objavljeni na posebnem spletišču Evropske komisije za CBAM, kjer so

navedeni po zbirnih kategorijah blaga, proizvodni poti in ustreznih vhodnih materialih. Te

privzete vrednosti so ločeni faktorji neposrednih in posrednih specifičnih vgrajenih emisij

(SEE) (t CO2e/t blaga) za vsak vhodni material.

Omejitve uporabe privzetih vrednosti:

Uvozniki EU lahko uporabite te vrednosti za zagotovitev skladnosti z zahtevami CBAM,

če ne prejmete pravočasno ustreznih podatkov od upravljavcev naprav, ki proizvajajo

blago CBAM. Uporabljajo se lahko:

• brez količinske omejitve do 31. julija 2024, tj. v prvih treh četrtletnih poročilih

CBAM,

• brez časovne omejitve, vendar količinsko omejeno: za kompleksno blago se lahko

z ocenjevanjem določi do 20 % skupnih vgrajenih emisij. Uporaba privzetih

vrednosti, ki jih zagotovi Komisija, se šteje za ocenjevanje.

Poročajoči deklaranti lahko uporabite privzete vrednosti kot orodje za preverjanje

verodostojnosti podatkov o vgrajenih emisijah, ki jih predložijo upravljavci, saj so privzete

vrednosti določene kot svetovne povprečne vrednosti na podlagi javno dostopnih virov. Če

se vrednosti, ki jih sporoči upravljavec, bistveno razlikujejo od privzetih vrednosti,

priporočamo, da pri upravljavcu preverite, ali je prišlo do napake v podatkih ali izračunu

vgrajenih emisij.

Privzeti emisijski faktorji za električno energijo iz omrežja

Če se v proizvodnem procesu porablja električna energija iz omrežja, lahko uporabite

privzeto vrednost na podlagi:

• povprečnega emisijskega faktorja za električno energijo iz omrežja (v državi

porekla električne energije) na podlagi podatkov Mednarodne agencije za

energijo (IEA), ki jih Komisija zagotovi v prehodnem registru CBAM, ali

74

• katerega koli drugega emisijskega faktorja omrežja električne energije v državi

porekla na podlagi javno dostopnih podatkov, ki predstavljajo povprečni

emisijski faktor59 ali emisijski faktor CO2.

Upoštevajte, da določanje specifičnih emisijskih faktorjev z uporabo tržnih instrumentov,

kot so potrdila o izvoru ali zeleni kuponi itd., ni dovoljeno.

6.2 Zahteve glede poročanja

V tem oddelku je opisano, kako bi morali poročati o proizvodnji in vgrajenih emisijah v

prehodnem obdobju CBAM. V spodnjem besedilnem okvir u so navedeni ključni oddelki

Izvedbene uredbe za poročanje, ki so pomembni za prehodno obdobje CBAM.

Sklici na Izvedbeno uredbo:

Priloga II, oddelek 1 Opredelitev pojmov.

Priloga III, oddelek F Pravila za pripisovanje emisij naprave blagu.

Priloga III, oddelek I Sporočanje podatkov s strani upravljavca, da jih poročajoči deklarant uporabi v

poročilu CBAM.

Privzete vrednosti za izračun vgrajenih emisij, ki jih zagotovi Evropska komisija in so objavljene na

posebnem spletišču za CBAM.

6.2.1 Poročanje o količini uvoženega blaga

V zadevnem poročevalnem obdobju je treba sporočiti skupno količino uvoženega blaga,

ki ustreza določeni specifikaciji proizvoda pod oznako KN za navedeno blago, in jo izraziti

v tonah, v primeru električne energije pa v MWh.

6.2.2 Poročanje o kakovosti določenega uvoženega blaga

Obstajajo še nekateri dodatni zahtevani parametri, o katerih morate kot uvoznik EU

poročati v okviru CBAM. Ti so odvisni od uvoženega blaga. Za uvožen cement je treba na

primer navesti skupno vsebnost klinke rja, za mešana gnojila vsebnost različnih oblik

dušika itd. Ustrezni parametri so navedeni v oddelku 2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi.

Zagotoviti morate, da boste od proizvajalcev uvoženega blaga zbrali vse parametre,

potrebne za svoje blago CBAM.

Te dodatne zahteve glede poročanja so navedene za vsak sektor v oddelku 5. Pri nekaterih

od teh parametrov so potrebne kakovostne informacije o izdelkih, kot so na primer

vsebnost klinkerja v cementu, vsebnost nekaterih legirnih elementov v jeklu, količina

59 V uredbi o CBAM je navedena naslednja opredelitev: „‚emisijski faktor za električno energijo“ pomeni

privzeto vrednost, izraženo v CO2e, ki predstavlja intenzivnost emisij električne energije, porabljene v

proizvodnji blaga“.

75

ostankov, uporabljenih za proizvodnjo jekla in aluminija, koncentracija solitrne kisline ali

hidrološkega amoniaka ali vsebnost različnih oblik dušika v mešanih gnojilih.

Praviloma lahko proizvajalci za namene poročanja pod isto oznako KN uporabijo letno

povprečje kakovostnega ukrepa za celotni proizvodni proces. Če ima upravljavec možnost

podrobnejšega spremljanja, se spodbuja spremljanje na proizvod.

Upoštevajte, da možn ost razlikovanja blaga po kakovosti omogoča uvoznikom, da

sporočijo podatke na podrobnejši ravni kot le z oznakami KN. Če na primer uvažate tri

različne vrste mešanih gnojil, jih lahko prijavite kot tri ločene vrste blaga pod isto oznako

KN z različnimi vgrajenimi emisijami in podatki o sestavi.

6.2.3 Poročanje o vgrajenih neposrednih in posrednih emisijah

V prehodnem obdobju morate pri poročanju o vgrajenih emisijah uvoženega blaga

upoštevati neposredne emisije60 in posredne emisije61.

Kadar se uporablja več proizvodnih poti za proizvodnjo blaga, ki spada pod isto oznako

KN, in kadar so tem proizvodnim potem dodeljeni različni proizvodni procesi, se vgrajene

emisije blaga izračunajo in sporočijo ločeno za vsako proizvodno pot.

Vgrajene emisije v vhodnih materialih

Upravljavec bi moral v izračun skupnih vgrajenih emisij za končno blago vključiti vgrajene

emisije v vhodnih materialih (tako neposredne kot posredne emisije), s čimer bi to postalo

kompleksno blago. Vgrajene emisije zadevnih vhodnih mat erialov62 se dodajo emisijam

kompleksnega blaga.

Vključitev vgrajenih emisij vhodnih materialov je potrebna za zagotovitev primerljivosti

stroškov ogljika v okviru EU ETS in CBAM. Ustrezne emisije toplogrednih plinov

ustrezajo tistim emisijam toplogrednih plinov63, ki so zajete tudi v Prilogi I k

Direktivi 2003/87/ES o EU ETS, in sicer64 ogljikovega dioksida (CO2) za vse sektorje ter

dodatno dušikovega oksida (N 2O) za nekatera gnojila in perfluoriranih ogljikovodikov

(PFC) za nekatere vrste blaga iz aluminija.

60 „Neposredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnih procesov blaga, vključno z emisijami iz

proizvodnje ogrevanja in hlajenja, ki se porabi med proizvodnimi procesi, ne glede na lokacijo

proizvodnje ogrevanja in hlajenja.

61 „Posredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnje električne energije, ki se porabi med proiz vodnimi

procesi blaga, ne glede na lokacijo proizvodnje porabljene električne energije.

62 Kadar je vhodni material sam po sebi kompleksno blago, se ta postopek ponovi tolikokrat, dokler ni več

ustreznih vhodnih materialov.

63 „Toplogredni plini“ pomeni toplogredne pline, kot so opredeljeni v Prilogi I v zvezi z vsakim blagom iz

navedene priloge.

64 Uredba o CBAM, odstavek 17.

76

6.2.4 Enote za poročanje o vgrajenih emisijah

Za poročanje o vgrajenih toplogrednih plinih se uporablja tona CO 2e65, kar pomeni eno

metrično tono ogljikovega dioksida (CO 2) ali količino katerega koli drugega

toplogrednega plina iz Priloge I z enakovrednim potencialom globalnega segrevanja (e);

to pomeni, da bi bilo treba emisije N2O in PFC po potrebi pretvoriti v vrednost, izraženo v

t CO2e.

Za namene poročanja bi bilo treba podatke o vgrajenih emisijah v poročevalnem obdobju

zaokrožiti na cele tone CO2e. Parametre, ki se uporabljajo za izračun sporočenih vgrajenih

emisij, bi bilo treba zaokrožiti tako, da vključujejo vse pomembne števke do največ

pet decimalnih mest. Stopnja zaokroževanja, ki se zahteva za parametre, uporablje ne pri

takih izračunih, je odvisna od točnosti in natančnosti uporabljene merilne opreme.

6.2.5 Poročanje o dejanski ceni ogljika, ki se plača

Za zagotovitev pravične obravnave blaga, proizvedenega v različnih napravah v različnih

jurisdikcijah, mora uvoznik sporočiti dejansko ceno ogljika, ki se plača66 za proizvodnjo

blaga CBAM. To se lahko uporablja na nacionalni ali podnacionalni ravni.

Dejanska cena ogljika je dejanska cena na tono CO2e, ki se plača, pri čemer bi se morali

upoštevati:

• dejanska cena tone CO2e v shemi za oblikovanje cen ogljika v zadevni

jurisdikciji,

• zajetje emisij iz proizvodnih procesov v shemi za oblikovanje cen ogljika

(neposredne, posredne, vrste toplogrednih plinov itd.),

• vsi rabati67, ki se uporabljajo, tj. količina brezplačnih dodelitev (v primeru ETS)

ali kakršna koli finančna podpora, nadomestilo ali druga oblika rabata, prejetega v

navedeni jurisdikciji, na tono proizvoda, pomembnega za CBAM, in

• v primeru kompleksnega blaga cena ogljika, ki se plača (po vseh prejetih rabatih)

za vse ustrezne vhodne materiale, porabljene v proizvodnem procesu.

V prehodnem obdobju so uvozniki obvezani poročati o tem, v dokončnem obdobju pa bodo

uvozniki z razkritjem teh informacij prejeli rabat v znesku, ki bi ga sicer plačala oseba,

odgovorna za obveznost CBAM.

Skupno ceno ogljika, ki se plača, je treba pripisati blagu CBAM na podoben način kot

specifične vgrajene emisije.

65 „Tona CO 2e“ pomeni metrično tono CO 2 ali količino katerega koli drugega toplogrednega plina iz

Priloge I z enakovrednim potencialom globalnega segrevanja.

66 V uredbi o CBAM je navedena naslednja opredelitev: „‚cena ogljika‘ pomeni denarni znesek, ki se plača

v tretji državi v okviru sistema za zmanjšanje emisij ogljika, v obliki davka, dajatve ali pristojbine ali v

obliki pravic do emis ije v okviru sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, in se izračuna

na podlagi toplogrednih plinov, ki so zajeti v tem ukrepu in se sprostijo med proizvodnjo blaga“.

67 V Izvedbeni uredbi je navedena naslednja opredelitev: „‚rabat‘ pomeni vsak znesek, za katerega se

zmanjša znesek, ki ga mora plačati ali ga je plačala oseba, odgovorna za plačilo cene ogljika, pred

njegovim plačilom ali po njem, v denarni ali v kateri koli drugi obliki“.

77

Cena ogljika, ki se plača, se lahko pripiše proizvodnemu procesu in zbirni kategoriji blaga

na podoben način, kot se izračunavajo specifične vgrajene emisije, ter bi morala biti

izražena v eurih na tono blaga CBAM.

Za kompleksno blago, pri katerem se v pr oizvodnem procesu porabijo ustrezni vhodni

materiali, bi bilo treba ceno ogljika, ki jo plača dobavitelj, prišteti ceni, določeni za

kompleksno blago CBAM, in izračunati nastalo ceno ogljika.

Če dobavitelj vhodnega materiala ne zagotovi zahtevanih informacij, morate predpostaviti,

da je cena ogljika, ki se plača za vhodni material, enaka nič.

Dve glavni vrsti delujočega sistema oblikovanja cen ogljika sta sistem trgovanja z

emisijami (ETS) ali cena ogljika v obliki davka, dajatve ali pristojbine. V teh primerih

morajo upravljavci sporočiti naslednje vrste informacij:

• cena ogljika v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS):

o povprečno letno ceno pravic/kuponov za eno metrično tono CO2e v valuti,

ki se uporablja,

o podrobnosti o pravilih ETS68, na primer, ali se uporablja za neposredne

in/ali posredne emisije,

o skupne emisije, za katere ste morali predati pravice ali kupone,

o skupno število pravic ali kuponov, ki ste jih prejeli brezplačno kot

brezplačno dodelitev,

o posledično razliko med emisijami in brezplačno dodelitvijo. Če dodelitev

presega emisije, se cena ogljika, ki se plača, sporoči kot vrednost nič,

• cena ogljika v obliki davka, dajatve ali pristojbine:

o povprečni letni znesek davka, dajatve ali pristojbine za eno metrično tono

CO2e v valuti, ki se uporablja. Če so količine različne, na primer za

različna goriva, je treba za vsako poročevalno obdobje določiti tehtano

povprečno stopnjo, ki ustreza mešanici goriv vaše naprave,

o podrobnosti o pravilih, ki se uporabljajo68 za davek, dajatev ali

pristojbino, na primer, ali se uporabljajo za neposredne in/ali posredne

emisije ali specifične procese ali goriva itd.,

o skupne emisije, za katere ste morali plačati ceno ogljika v okviru davka,

dajatve ali pristojbine,

o kakršen koli rabat, ki ste ga lahko prijavili za plačilo davka, dajatve ali

pristojbine na ogljikov dioksid,

o skupni plačani davek na ogljikov dioksid. Če rabat presega davčno

stopnjo pred uporabo rabata (ali vračila), se cena ogljika, ki se plača,

sporoči kot vrednost nič.

Možne so tudi druge vrste sistemov oblikovanja cen ogljika, kot je podnebno financiranje

na podlagi rezultatov, vendar niso značilne za industrijske sektorje in niso upravičene v

okviru zakonodaje o CBAM.

68 Uvozniki bodo morali predložiti opis in navedbo pravnega akta, tj. navesti sklic na uredbo, po možnosti

v obliki internetne povezave. Zato bi morali navesti tudi te informacije.

78

Ko poročajoči deklarant vnese poročilo CBAM v prehodni register CBAM, se samodejno

uporabi menjalni tečaj med zadevno valuto cene ogljika, ki se plača, in eurom, pri čemer

se uporabi povprečni letni menjalni tečaj za predhodno leto.

6.2.6 Pomembne informacije za uvoznike

Uvozniki v prehodnem obdobju sporočijo podrobnosti o ceni ogljika, ki se plača (tj. ceni

ogljika v državi porekla), in o proizvodih CBAM, zajetih v ceno ogljika, vendar se

podrobnosti, ki jih je treba sporočiti, razlikujejo glede na vrsto delujočega sistema

oblikovanja cen ogljika (ETS, davek, dajatev ali pristojbina na ogljik ali drug sistem, kot

je navedeno zgoraj). Podrobnosti, o katerih je treba poročati, so povzete v spodnji

preglednici.

Preglednica 6-1: Poročanje o ceni ogljika, ki se plača

Kategorija

četrtletnega poročila

Zahtevane podrobne informacije

Cena ogljika, ki se

plača

– Zaporedna številka emisij (glede na prehodni register

CBAM).

– Vrsta cene ogljika (npr. ETS ali cena ogljika v obliki davka,

dajatve ali pristojbine), prejeti rabat (ki je za ETS lahko

brezplačna dodelitev) ali katera koli druga oblika

nadomestila (kot je znižana stopnja obdavčitve za

energetsko intenzivno industrijo).

– Opis in navedba pravnega akta, tj. opis uredbe o oblikovanju

cen ogljika, s katero se vzpostavlja sistem ETS ali davek,

dajatev ali pristojbin na ogljik v državi porekla, ter navedba

sklica na uredbo.

– Znesek cene ogljika, ki se plača – v valuti države porekla, v

kateri se plača cena ogljika. Ta se pretvori v protivrednost v

eurih z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja za

predhodno leto.

– Podrobnosti o valuti v državi porekla in menjalnem tečaju,

ki se uporablja (glej spodaj).

Proizvodi, zajeti v ceno

ogljika, ki se plača

– Zaporedna številka emisij (glede na prehodni register

CBAM).

– Vrsta zajetega proizvoda in ustrezna oznaka KN – cena

ogljika, ki se plača, bi morala biti navedena ločeno za

vhodne materiale, pridobljene iz drugih naprav.

– Količina zajetih emisij – vgrajene neposredne ali posredne

emisije.

– Količina emisij, zajetih s kakršnim koli rabatom ali drugo

obliko nadomestila.

79

– Vse dopolnilne ali dodatne informacije, potrebne za

prehodni register CBAM.

Znesek cene ogljika, ki se plača, v valuti države porekla bi bilo treba pretvoriti v

protivrednost v eurih z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja v predhodnem letu

za leto, v katerem je treba predložiti poročilo; faktor je naveden v prehodnem registru

CBAM in je v večini primerov le tni faktor pretvorbe, ki ga objavi Evropska centralna

banka.

6.3 Predloga za poročanje

V prehodnem obdobju morajo poročajoči deklaranti predložiti četrtletna poročila v

prehodni register CBAM. Struktura poročila je navedena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi. Za

izpolnitev poročila v prehodnem registru morate kot poročajoči deklarant pridobiti

informacije o vgrajenih emisijah uvoženega blaga od upravljavcev naprav, ki proizvajajo

to blago za izvoz.

6.3.1 Sporočanje podatkov o emisijah s strani upravljavcev

Upravljavci lahko informacije o vgrajenih emisijah zagotovijo poročajočim deklarantom z

uporabo predloge za sporočila o podatkih o emisijah, ki jo je pripravila Evropska komisija

in je navedena v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi. Uporaba te predloge ni obvezna, vendar

lahko močno olajša izmenjavo informacij.

Predloga je razdeljena na dva dela: del 1 predloge vsebuje vse potrebne informacije o

vgrajenih emisijah, ki jih morate kot poročajoči deklarant zbrati za svoje poročilo CBAM;

del 2 predloge je neobvezen oddelek, za katerega se upravljavcem priporoča, da ga

izpolnijo, saj bo zagotovil večjo preglednost podatkov, sporočenih v delu 1.

Poročajoči deklaranti lahko uporabijo informacije iz dela 2 za izvedbo lastnih preverjanj

kakovosti podatkov v zvezi z vsebino dela 1.

Vsebina sporočila upravljavca o emisijah je informativno opisana v spodnji preglednici.

Preglednica 6-2: Vsebina sporočila upravljavca o podatkih o emisijah za poročajoče deklarante

Predloga Povzetek informacij, potrebnih v prehodnem obdobju

Del 1 – splošne

informacije

Vključuje podatke, ki jih je treba sporočiti poročajočemu

deklarantu.

– Podatki o napravi, vključno z identifikacijskimi podatki in podatki

o lokaciji naprave upravljavca, ter kontaktni podatki

pooblaščenega zastopnika upravljavca.

– Proizvodni procesi in poti za vsako zbirno kategorijo blaga v

napravi.

– Za vsako zbirno kategorijo blaga ali ločeno za vsako blago po

oznaki KN:

80

Predloga Povzetek informacij, potrebnih v prehodnem obdobju

– neposredne in posredne specifične vgrajene emisije vsakega

blaga ter za specifične vgrajene emisije posredne podrobnosti o

tem, kako je bil določen emisijski faktor in kako so bili

uporabljeni vir informacij,

– informacije o kakovosti podatkov in metodah (na podlagi

izračunov, meritev in drugega), uporabljenih za določitev

vgrajenih emisij, in o tem, ali je določanje v celoti temeljilo na

spremljanju ali pa so bile uporabljene privzete vrednosti,

– če so bile uporabljene privzete vrednosti, kratek opis, zakaj so

bile uporabljene namesto dejanskih podatkov,

– informacije o dodatnih sektorskih parametrih poročanja za

proizvedeno blago, če je to potrebno, ter

– če je ustrezno, informacije o ceni ogljika, ki se plača, in posebej

za vse vhodne materiale, pridobljene iz drugih naprav, glede na

državo porekla vhodnih materialov.

Del 2 –

neobvezne

informacije

Zagotavlja večjo preglednost podatkov iz dela 1 in poročajočemu

deklarantu omogoča preverjanje dela 1.

– Skupne emisije naprave, vključno s: podatki o dejavnosti in

faktorji za izračun vsakega uporabljenega toka vira, emisijami

vsakega vira emisij, ki se spremljajo z metodologijo na podlagi

meritev, in emisijami, določenimi z drugimi metodami, ter če je

ustrezno, uvozom ali izvozom CO2 v druge naprave iz zgoraj

navedenih razlogov.

– Toplotna bilanca uvožene, proizvedene, porabljene in izvožene

izmerljive toplote ter podobne bilance odpadnih plinov in

električne energije.

– Seznam vsega zadevnega blaga po oznaki KN, proizvedenega v

napravi, vključno z vhodnimi materiali, ki niso zajeti v ločenih

proizvodnih procesih.

– Za vhodne materiale:

– količina, prejeta od drugod,

– njihove specifične vgrajene neposredne in posredne emisije

(kot jih sporočijo drugi upravljavci),

– količina, uporabljena v vsakem proizvodnem procesu, razen

vhodnih materialov, proizvedenih v isti napravi.

– Za pripisane neposredne in posredne emisije: informacije o tem,

kako so bile izračunane pripisane emisije vsakega proizvodnega

81

Predloga Povzetek informacij, potrebnih v prehodnem obdobju

procesa, dejavnostna stopnja in pripisane emisije vsakega

proizvodnega procesa.

– Kratek opis naprave, ki vključuje: ustrezne in neustrezne (ki ne

spadajo na področje uporabe) proizvodne procese,

– glavne proizvodne procese, ki potekajo v napravi, in vse

proizvodne procese, ki niso zajeti za namene CBAM,

– glavne elemente uporabljene metodologije spremljanja in

– informacije o tem, kateri ukrepi za izboljšanje kakovosti

podatkov so bili sprejeti, zlasti ali je bila uporabljena

kakršna koli oblika preverjanja (v dokončnem obdobju).

– Po potrebi informacije o emisijskem faktorju električne energije v

pogodbi o nakupu električne energije.

Vir: Priloga IV k Izvedbeni uredbi.

Da bi upravljavci lažje delili informacije o vgrajenih emisijah z vami kot poro čajočim

deklarantom, je bila predloga iz Priloge IV preoblikovana v preglednico za prostovoljno

uporabo, ki vsebuje informacije iz delov 1 in 2 v zgornji preglednici. Na Sliki 6-2 je

prikazano, kako je ta predloga preglednice strukturirana.

82

Slika 6-2: Prostovoljna predloga za elektronsko sporočanje podatkov – vsebina

Ključne značilnosti predloge so med drugim:

• uporabniku prijazno krmarjenje in samodejni izračun podatkov o vgrajenih

emisijah CBAM iz vhodnih podatkov, ki prikazuje, kako so bile pripisane emisije

izračunane za vsak proizvodni proces,

• zajem informacij za dela 1 in 2 zgornjega poročila upravljavcev, opredelitev,

kateri podatki so obvezni, da lahko poročajoči deklaranti izpolnijo poročilo

CBAM, in kateri podatki so neobvezni, ter zagotovitev smernic o uporabi

predloge in o različnih opravljenih izračunih,

• orodja za lažje poročanje, pripisovanje emisij toploti in električni energiji pri

soproizvodnji toplote in električne energije ter izračun cene ogljika, ki se plača,

• povzetki z glavnimi informacijami o proizvodnih procesih in proizvodih, ki jih je

treba sporočiti poročajočemu deklarantu za poročila CBAM.

Preglednica je na voljo na posebnem spletišču Evropske komisije za CBAM.

83

6.3.2 Poročanje s strani deklarantov

Vsebina in struktura poročanja poročila CBAM, ki ga morajo izpolniti poročajoči

deklaranti, sta navedeni v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Informacije, ki jih je treba

predložiti v poročilih CBAM. Poročilo CBAM je digitalno vključeno v prehodni register,

kot je povzeto v spodnji preglednici.

Preglednica 6-3: Vsebina poročila CBAM v prehodnem registru

Struktura

poročila CBAM

v registru

Povzetek vsebine poročila CBAM iz Priloge I

Oddelek 1 –

Glava

– Datum izdaje poročila, identifikacijska oznaka, poročevalno

obdobje in leto.

– Skupna količina uvoženega blaga in skupne emisije.

– Identiteta in kontaktni podatki poročajočega deklaranta, zastopnika,

uvoznika in pristojnega organa, kot je ustrezno.

– Postopek odobritve za predložitev poročila.

Oddelek 2 –

Uvoženo blago

CBAM

– Opis blaga, vključno s podrobnostmi o oznakah blaga.

– Postopki za uvoženo blago, tudi za aktivno oplemenitenje.

– Količine uvoženega blaga in ustrezne emisije.

– Spremna dokumentacija za blago, ki se lahko naloži v register, in

dodatne informacije, kot je ustrezno.

Oddelek 3 –

Emisije blaga

CBAM

– Podatki o napravi, vključno z imenom, lokacijo in kontaktnimi

podatki.

– Podrobnosti o proizvedenem blagu po metodologiji poročanja.

– Podrobnosti o neposrednih, posrednih in skupnih vgrajenih emisijah

naprave, količini emisij in povezanih zahtevanih parametrih.

– Podrobnosti o ceni ogljika, ki se plača, ter o obsegu proizvodov in

ustreznem zajetju emisij.

Informacije upravljavcev o vgrajenih emisijah blaga se uporabijo za izpolnitev oddelka 3

poročila CBAM in se vključijo tudi v oddelek 2. Pregled ključnih informacij v poročilu

CBAM poročajočega deklaranta in preglednici upravljavca za sporočanje emisij je na

voljo v spodnji preglednici.

84

Preglednica 6-4: Pregled poročila CBAM v registru glede na preglednico upravljavca za

sporočanje emisij

Poročilo

CBAM v

prehodnem

registru

Priloga I k Izvedbeni uredbi –

Poročilo CBAM za deklarante

Prostovoljna preglednica za

sporočanje emisij

Oddelek Struktura poročila Sklic na preglednico za podatke

upravljavca

Uvoženo

blago

CBAM

--Uvoženo blago CBAM

----Zastopnik

----Uvoznik

----Oznaka blaga

Oznaka tarifne podštevilke

harmoniziranega sistema

List „Summary_Communication“

Oznaka kombinirane nomenklature List „Summary_Communication“

------Podatki o blagu

Opis blaga List „Summary_Communication“

----Država porekla

Oznaka države List „Summary_Communication“

-----Uvožena količina na carinski

postopek

------Postopek

Informacije o aktivnem

oplemenitenju

------Območje uvoza

------Količina blaga (na postopek)

------Posebne reference za blago

----Količina blaga (uvoženega)

----Skupne emisije uvoženega

blaga

----Spremni dokumenti (za blago)

------Priloge

----Opombe

Emisije

blaga

CBAM

----Emisije blaga CBAM ----Emisije blaga CBAM

Država proizvodnje List „Summary_Communication“

------Ime podjetja za napravo

--------Naslov

--------Kontaktni podatki

Ime List „A_InstData“

Telefonska številka List „A_InstData“

E-naslov List „A_InstData“

------Naprava

Ime naprave List „Summary_Communication“

Gospodarska dejavnost List „Summary_Communication“

--------Naslov

85

Poročilo

CBAM v

prehodnem

registru

Priloga I k Izvedbeni uredbi –

Poročilo CBAM za deklarante

Prostovoljna preglednica za

sporočanje emisij

Država sedeža List „A_InstData“

Kraj List „A_InstData“

Ulica List „A_InstData“

Številka List „A_InstData“

Poštna številka List „A_InstData“

Poštni predal List „A_InstData“

Koda UN/LOCODE List „Summary_Communication“

Zemljepisna širina List „Summary_Communication“

Zemljepisna dolžina List „Summary_Communication“

Vrsta koordinat List „Summary_Communication“

------Količina blaga (proizvedenega)

Neto masa List „D_Processes“

Dodatne enote List „D_Processes“

Vrsta merske enote List „D_Processes“

------Emisije naprave

Skupne emisije naprave List „Summary_Communication“

Neposredne emisije naprave List „Summary_Communication“

Posredne emisije naprave List „Summary_Communication“

Vrsta merske enote za emisije List „Summary_Communication“

------Vgrajene neposredne emisije

Vrsta določitve List „B_Emlnst“ in

„C_Emissions&Energy“

Vrsta metodologije poročanja, ki se

uporablja

List „B_Emlnst“ in

„C_Emissions&Energy“

Metodologija poročanja, ki se

uporablja

List „Summary_Communication“

Specifične vgrajene (neposredne)

emisije

List „Summary_Communication“

Uvožena električna energija List „D_Processes“

Skupne vgrajene emisije uvožene

električne energije

List „Summary_Communication“

Vrsta merske enote List „Summary_Communication“

Vir vrednosti emisijskega faktorja List „Summary_Communication“

------Vgrajene posredne emisije

Vrsta določitve List „D_Processes“

Vir emisijskega faktorja List „Summary_Communication“

Emisijski faktor List „D_Processes“

Specifične vgrajene (posredne) emisije List „Summary_Communication“

Vrsta merske enote List „Summary_Communication“

Porabljena električna energija List „Summary_Communication“

------Način proizvodnje in zahtevani

parametri

Ime metode List „Summary_Communication“

Identifikacijska številka posamezne

jeklarne

List „Summary_Communication“

Dodatne informacije List „Summary_Communication“

86

Poročilo

CBAM v

prehodnem

registru

Priloga I k Izvedbeni uredbi –

Poročilo CBAM za deklarante

Prostovoljna preglednica za

sporočanje emisij

--------Zahtevani parametri za

neposredne emisije

--------Zahtevani parametri za

posredne emisije

------Spremni dokumenti (za

opredelitev emisij)

--------Priloge

------Cena ogljika, ki se plača

Vrsta cene ogljika, rabata ali druge

oblike nadomestila

List „Summary_Communication“

Znesek cene ogljika, ki se plača List „Summary_Communication“

Valuta List „Summary_Communication“

Oznaka države List „Summary_Communication“

--------Blago, zajeto v ceni ogljika, ki

se plača

Vrsta zajetega blaga List „Summary_Communication“

Oznaka KN zajetega blaga List „Summary_Communication“

Zajeta količina emisij List „Summary_Communication“ in list

„F_Tools“

Količina, zajeta v kakršnem koli rabatu

ali drugi obliki nadomestila

List „Summary_Communication“

----------Količina blaga (zajetega)

------Opombe

Informacije, potrebne za izpolnitev poročila CBAM, so večinoma na voljo na listu

„Summary_Communication“ na hrbtni strani preglednice upravljavca za sporočanje

emisij.

Slika 6-3: List Summary Communication, prostovoljna predloga za elektronsko sporočanje

podatkov

Ustrezni parametri, izračunani za namene poročanja v tem povzetku, vključujejo:

• znesek cene ogljika, ki se plača,

• porabljeno električno energijo,

• specifične vgrajene (neposredne) emisije,

• specifične vgrajene (posredne) emisije,

87

• dodatne sektorske parametre poročanja, na primer % vsebnosti zlitin, tone

odpadnega aluminija ali jekla, % predpotrošniških ostankov, koncentracijo,

vsebnost dušika itd.

Čeprav je preglednica prostovoljna, lahko poročajoči deklaranti zahtevajo, da upravljavci

sporočijo emisije z uporabo te predloge.

88

7 IZVZETJA IZ CBAM

V prehodnem obdobju se uporabljajo nekatera splošna izvzetja, navedena v nadaljevanju.

Sklici na Izvedbeno uredbo:

• Uredba (EU) 2023/956 o CBAM, oddelek I, člen 2 Področje uporabe, odstavki 3, 4 in 7; Priloga III

Tretje države in ozemlja zunaj področja uporabe te uredbe za namene člena 2.

Izjema de minimis

Majhne količine (de minimis) uvoženega blaga, ki spada na področje uporabe CBAM, se

lahko samodejno obravnavajo kot izvzete iz določb zakonodaje o CBAM, če je vrednost

tega blaga zanemarljiva, kar pomeni, da ne presega 150 EUR na pošiljko69. To izvzetje se

uporablja tudi v prehodnem obdobju.

Izvzetje pri uporabi v vojaške namene70

Izvzetje se uporablja za vse blago, uvoženo za uporabo s strani vojaških organov držav

članic ali v skladu s sporazumom z organi tretje države v okviru skupne varnostne in

obrambne politike EU ali v okviru Nata.

Izvzetje držav Efte

Države, ki uporabljajo EU ETS (Norveška, Islandija, Lihtenštajn) ali katerih sistem

trgovanja z emisijami je v celoti povezan z EU ETS (Švica), so izvzete iz CBAM.

Države, izvzete s področja uporabe za vse blago CBAM, so navedene v Prilogi III,

oddelek 1, k uredbi o CBAM; države, izvzete v zvezi električno energijo, naj bi bile dodane

v oddelku 2 navedene priloge, ki je trenutno prazen.

Omejeno izvzetje za uvoz električne energije

Uvoz električne energije iz tretjih držav je zajet v CBAM, razen če je tretja država tako

tesno povezana z notranjim trgom električne energije EU, da ni mogoče najti tehnične

rešitve za uporabo CBAM za ta uvoz; to izvzetje se uporablja le v omejenih okoliščinah,

zanj pa veljajo pogoji iz člena 2 uredbe o CBAM.

69 Člen 2 3 U r e d b e S v e t a ( E S ) š t . 1186/2009. Glej: https://eur -

lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:324:0023:0057:SL:PDF.

70 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU)

št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami

carinskega zakonika Unije.

89

Priloga A Seznam kratic

Kratica Celotni izraz

AD podatki o dejavnosti

AEM minute anodnih učinkov

AEO prenapetost anodnih učinkov

AL dejavnostna stopnja

AOD razogljičenje z argonom in kisikom

BAT najboljša razpoložljiva tehnika

BF delež biomase

BFG plavžni plin

BOF osnovni kisikov konverter

BOFG plin iz kisikovih konverterjev

BREF referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah

PO pristojni organ

CBAM mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah

CCR koeficient klinkerja/cementa

CCS zajemanje in shranjevanje ogljika

CCU zajemanje in uporaba ogljika

CCUS zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika

CEMS sistemi za neprekinjeno merjenje emisij

CF faktor pretvorbe

CFP ogljični odtis izdelkov

SPTE soproizvodnja toplote in električne energije

CKD prah iz cementne peči

KN kombinirana nomenklatura

COG koksarniški plin

DRI neposredno reducirano železo

EAF obločna peč

EF emisijski faktor

EFTA Evropsko združenje za prosto trgovino

ETS sistem trgovanja z emisijami

EU ETS sistem EU za trgovanje z emisijami

EUA pravice EU (uporabljene v EU ETS)

EUR euro (valuta)

90

Kratica Celotni izraz

FAR pravila o brezplačni dodelitvi (Uredba 2019/331)71

TGP toplogredni plin

GWP potencial globalnega segrevanja

HBI železovi briketi, pridobljeni iz vročega železa

HS harmonizirani sistem (za mednarodno trgovino)

IEA Mednarodna agencija za energijo

ISO Mednarodna organizacija za standardizacijo

LULUCF raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (merila)

MMD Dokumentacija o metodologiji spremljanja

MRR uredba o spremljanju in poročanju (Uredba (EU) 2018/2066)72

SPP spremljanje, poročanje in preverjanje

DČ Država(-e) članica(-e)

MWh megavatna ura

NCV spodnja kurilna vrednost

NPI grodelj z vsebnostjo niklja

OF oksidacijski faktor

PCI vpihovanje premogovega prahu

PEMS sistem za prediktivno spremljanje emisij

PFC perfluorirani ogljikovodik

SEE specifične vgrajene emisije

TARIC podatkovna zbirka integrirane tarife Evropske unije

TJ terajoule

TSO operater prenosnega sistema

UCC carinski zakonik Unije

UN/LOCODE kode Združenih narodov za trgovinske in prometne lokacije

71 Pravila o brezplačni dodelitvi (Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o

določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu

s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta).

72 Uredba o spreml janju in poročanju (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 z dne

19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo

2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012).

91

Priloga B Seznam opredelitev pojmov

Pojem Opredelitev

„Točnost“ pomeni stopnjo ujemanja med rezultatom merjenja in

pravo vrednostjo posamezne količine ali referenčne

vrednosti, empirično določene z mednarodno sprejetim in

sledljivim materialom za umerjanje in standardnimi

metodami, ob upoštevanju naključnih in sistematskih

faktorjev.

„Podatki o

dejavnosti“

pomeni količino goriva ali materiala, porabljenega ali

proizvedenega v procesu, ki je pomembna za metodologijo

na podlagi izračuna, izraženo v terajoulih (TJ), pri masi v

tonah, pri plinih pa kot prostornina v normalnih kubičnih

metrih.

„Dejanske emisije“ pomeni emisije, izračunane na podlagi primarnih podatkov

iz proizvodnih procesov blaga in proizvodnje električne

energije, ki se med temi procesi porabi, kot je določeno

v skladu z metodami iz Priloge IV [Priloge izvedbene

uredbe].

„Dejavnostna

stopnja“

pomeni količino proizvedenega blaga (izraženo v MWh za

električno energijo ali v tonah za drugo blago) znotraj meja

proizvodnega procesa.

„Ostanki iz

kmetijstva,

akvakulture, ribištva

in gozdarstva“

pomeni ostanke, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu,

akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu in ne zajemajo ostankov,

ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi.

„Pooblaščeni

deklarant CBAM“

pomeni osebo, ki jo pristojni organ pooblasti v skladu s

členom 17 Uredbe (EU) 2023/956 o CBAM.

„Šarža“ pomeni količino goriva ali materiala, ki se reprezentativno

vzorči in označi ter prenese kot ena pošiljka ali

neprekinjeno v posameznem obdobju.

„Biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in

ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s

snovmi rastlinskega in živalskega izvora, iz gozdarstva in z

njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z

ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljive dele

odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi

odpadki biološkega izvora.

„Faktorji za izračun“ pomeni spodnjo kurilno vrednost, emisijski faktor,

predhodni emisijski faktor, oksidacijski faktor, faktor

pretvorbe, vsebnost ogljika ali delež biomase.

92

Pojem Opredelitev

„Cena ogljika“ pomeni denarni znesek, dolgovan v tretji državi v okviru

sistema za zmanjšanje emisij ogljika v obliki davka, dajatve

ali pristojbine ali v obliki pravic do emisije v okviru

sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov,

izračunan na podlagi toplogrednih plinov, ki jih zajema tak

ukrep, in sproščen med proizvodnjo blaga.

„Kupon CBAM“ pomeni kupon v elektronski obliki, ki ustreza eni toni

emisij CO2e, vgrajenih v blagu.

„Emisijski faktor

CO2“

pomeni tehtano povprečje intenzivnosti emisij CO2

električne energije, proizvedene iz fosilnih goriv na

geografskem območju. Emisijski faktor CO2 se izračuna

tako, da podatke o emisijah CO2 za sektor električne

energije delimo z bruto proizvodnjo električne energije na

podlagi fosilnih goriv na zadevnem geografskem območju.

Izražen je v tonah CO2 na megavatno uro.

„Kombinirana

nomenklatura“ (KN)

pomeni klasifikacijo blaga za potrebe: (i) skupne carinske

tarife, ki določa uvozne dajatve za proizvode, uvožene v

Evropsko unijo (EU), in integrirane tarife Evropskih

skupnosti (Taric), ki vključuje vse trgovinske ukrepe EU in

trgovinske ukrepe, uporabljene za blago, uvoženo v EU in

izvoženo iz nje; (ii) statistiko mednarodne trgovine EU.

KN zagotavlja sredstva za zbiranje, izmenjavo in objavo

podatkov o statistiki mednarodne trgovine EU. Uporablja se

tudi za zbiranje in objavo statistike mednarodne trgovine v

trgovanju znotraj EU73.

„Emisije iz

izgorevanja goriv“

pomeni emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo med

eksotermno reakcijo goriva s kisikom.

„Pristojni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu

s členom 11 Uredbe (EU) 2023/956 o CBAM.

„Neprekinjeno

merjenje emisij“

(CEM)

pomeni sklop postopkov, katerih cilj je določitev vrednosti

količine z občasnim merjenjem, pri katerem se uporabijo

meritve v odvodniku ali ekstrakcijski postopki z merilnim

instrumentom, ki je blizu odvodnika, pri čemer niso

vključene metodologije z meritvami na podlagi zbiranja

posameznih vzorcev iz odvodnika.

„Kompleksno blago“ pomeni blago, ki ni preprosto blago.

„Konservativno“ pomeni, da je opredeljena skupina domnev, da se preprečijo

prenizke ocene sporočenih emisij ali previsoke ocene

proizvodnje toplote, električne energije ali blaga.

„Faktor pretvorbe“ pomeni razmerje med ogljikom, sproščenim kot CO2, in

skupnim ogljikom v toku vira pred izvedbo procesa emisije,

ki se izrazi kot ulomek, pri čemer se CO, sproščen v

ozračje, upošteva kot molarno ekvivalentna količina CO2.

73 Za opredelitev glej: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-

explained/index.php?title=Glossary:Combined_nomenclature_(CN)

93

Pojem Opredelitev

„Carinski deklarant“ pomeni deklaranta, kakor je opredeljen v členu 5, točka 15,

Uredbe (EU) št. 952/2013, ki vloži carinsko deklaracijo za

sprostitev blaga v prosti promet v svojem imenu, ali osebo,

v imenu katere je taka deklaracija vložena.

„Sistem CCUS“ pomeni skupino gospodarskih subjektov s tehnično

povezanimi napravami in transportno opremo za zajemanje

in prevoz CO2, njegovo uporabo v proizvodnji blaga ali

geološko shranjevanje.

„Dejavnosti pretoka

podatkov“

pomeni dejavnosti, povezane s pridobivanjem in obdelavo

podatkov ter ravnanjem z njimi, ki so potrebne za pripravo

poročila o emisijah iz podatkov primarnega vira.

„Nabor podatkov“ pomeni eno od naslednjih vrst podatkov na ravni naprave

ali proizvodnega procesa, kakor je ustrezno glede na

okoliščine:

(a) količina goriva ali materiala, porabljenega ali

proizvedenega v proizvodnem procesu, ki je pomembna za

metodologijo na podlagi izračuna, izražena v terajoulih, pri

masi v tonah, pri plinih pa kot prostornina v normalnih

kubičnih metrih, tudi za odpadne pline;

(b) faktor za izračun;

(c) neto količina izmerljive toplote in ustrezni

parametri, potrebni za določanje te količine, zlasti: (i)

masni pretok prenosnika toplote in (ii) entalpija prenosnika

toplote, ki se prenaša in vrača, kot je določena na podlagi

sestave, temperature, tlaka in nasičenja;

(d) količine neizmerljive toplote, določene na podlagi

ustreznih količin goriva, uporabljenega za proizvodnjo

toplote, in spodnje kurilne vrednosti mešanice goriv;

(e) količine električne energije;

(f) količine CO2, prenesenega med napravami;

(g) količine vhodnih materialov, prejetih zunaj naprave,

in njihove ustrezne parametre, kot so država porekla,

uporabljena proizvodna pot, specifične neposredne in

posredne emisije, cena ogljika, ki se plača;

(h) parametri, pomembni za ceno ogljika, ki se plača.

„Privzeta vrednost“ pomeni vrednost, izračunano ali pridobljeno iz sekundarnih

podatkov, ki predstavlja emisije, vgrajene v blagu.

„Neposredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnih procesov blaga, vključno

z emisijami iz proizvodnje ogrevanja in hlajenja, ki se

porabi med proizvodnimi procesi, ne glede na lokacijo

proizvodnje ogrevanja in hlajenja.

94

Pojem Opredelitev

„Upravičen sistem

spremljanja,

poročanja in

preverjanja (SPP)“

pomeni sisteme spremljanja, poročanja in preverjanja,

kadar je naprava vzpostavljena74 za namene sheme za

oblikovanje cen ogljika ali obveznih sistemov za

spremljanje emisij ali sistema za spremljanje emisij

v napravi, ki lahko vključuje preverjanje s strani

akreditiranega preveritelja v skladu s členom 4(2) te

uredbe.

„Vgrajene emisije“ pomeni neposredne emisije, sproščene med proizvodnjo

blaga, in posredne emisije iz proizvodnje električne

energije, ki se porabi med proizvodnimi procesi, izračunane

v skladu z metodami iz Priloge IV in podrobneje določene

v izvedbenih uredbah, sprejetih na podlagi člena 7(7).

„Emisije“ pomeni izpust toplogrednih plinov iz proizvodnje blaga v

ozračje.

„Emisijski faktor“ pomeni povprečno stopnjo emisije toplogrednega plina

glede na podatke o dejavnosti toka vira ob predpostavljanju

popolne oksidacije za izgorevanje in popolne pretvorbe za

vse druge kemične reakcije.

„Emisijski faktor“ za

električno energijo

pomeni privzeto vrednost, izraženo v CO2e, ki predstavlja

intenzivnost emisij električne energije, porabljene

v proizvodnji blaga.

„Vir emisij“ pomeni ločeno razpoznavni del v napravi ali proces v

napravi, iz katerega se spuščajo ustrezni toplogredni plini.

EU ETS pomeni sistem za trgovanje s pravicami do emisije

toplogrednih plinov v Uniji v zvezi z dejavnostmi,

navedenimi v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ki niso

letalske dejavnosti.

„Fosilni ogljik“ pomeni anorganski in organski ogljik, ki ni biomasa.

„Fosilni delež“ pomeni razmerje med fosilnim in anorganskim ogljikom ter

skupno vsebnostjo ogljika v gorivu ali materialu, ki se

izrazi kot ulomek.

„Ubežne emisije“ pomeni nezakonite ali nenamerne emisije iz virov, ki niso

lokalizirani, ali preveč raznolike ali premajhne emisije, da

bi jih lahko spremljali posamično.

„Blago“ pomeni blago s seznama v Prilogi I k Uredbi

(EU) 2023/956 o CBAM [in Prilogi II k izvedbenim

uredbam].

„Toplogredni plini“ pomeni toplogredne pline, kot so določeni v Prilogi I k

Uredbi (EU) 2023/956 [in Prilogi II k izvedbeni uredbi], v

zvezi z vsakim blagom iz navedene priloge.

74 Nanaša se na jurisdikcijo, v kateri je naprava.

95

Pojem Opredelitev

„Uvoznik“

pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev

blaga v prosti promet v svojem imenu in za svoj račun, ali,

kadar carinsko deklaracijo vloži posredni carinski zastopnik

v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, osebo,

v imenu katere je taka deklaracija vložena.

„Uvoz“ pomeni sprostitev v prosti promet, kot je določeno

v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013.

„Posredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnje električne energije, ki se

porabi med proizvodnimi procesi blaga, ne glede na

lokacijo proizvodnje porabljene električne energije.

„Vsebovani CO2“ pomeni CO2, ki je del toka vira.

„Naprava“ pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri se izvaja

proizvodni proces.

„Izmerljiva toplota“ pomeni neto toplotni pretok skozi določljive cevovode ali

vode z uporabo prenosnika toplote, kot so zlasti para, vroč

zrak, voda, olje, utekočinjene kovine in soli, za katere je

nameščen merilnik toplotne energije oziroma bi ta lahko bil

nameščen.

„Merilna točka“ pomeni vir emisij, za katerega se uporabljajo sistemi za

neprekinjeno merjenje emisij (CEMS), ali prerez

cevovodnega sistema, za katerega je pretok CO2 določen z

uporabo sistemov za neprekinjeno merjenje.

„Merilni sistem“ pomeni celoten sklop merilnih instrumentov ter druge

opreme, kot je oprema za vzorčenje in obdelavo podatkov,

ki se uporablja za določanje spremenljivk, kot so podatki o

dejavnosti, vsebnost ogljika, kurilna vrednost ali emisijski

faktor za emisije toplogrednih plinov.

„Minimalne zahteve“ pomeni metode spremljanja, pri katerih se uporabljajo

minimalni napori, dovoljeni za določanje podatkov, da bi

bili podatki o emisijah sprejemljivi za namene

Uredbe (EU) 2023/956.

„Mešanica goriva“ pomeni gorivo, ki vsebuje biomasni in fosilni ogljik.

„Mešanica

materiala“

pomeni material, ki vsebuje biomasni in fosilni ogljik.

Spodnja kurilna

vrednost (NCV)

pomeni določeno količino energije, ki se sprosti kot toplota

pri popolnem izgorevanju goriva ali materiala s kisikom

pod standardnimi pogoji, zmanjšano za toploto izparevanja

kakršne koli nastale vode.

„Neizmerljiva

toplota“

pomeni vso toploto, ki ni izmerljiva toplota.

„Upravljavec“ pomeni vsako osebo, ki upravlja ali nadzoruje napravo v

tretji državi (državi nečlanici EU).

96

Pojem Opredelitev

„Pogodba o nakupu

električne energije“

pomeni pogodbo, na podlagi katere se oseba strinja, da bo

električno energijo kupila neposredno od proizvajalca

električne energije.

„Proizvodni proces“ pomeni dele naprave, v katerih se izvajajo kemični ali

fizikalni postopki za proizvodnjo blaga v skupni kategoriji

blaga, opredeljeni v preglednici 1 oddelka 2 Priloge II, in

njene določene sistemske meje glede vhodnih, izhodnih in

ustreznih emisij.

„Proizvodna pot“75 pomeni posebno tehnologijo, ki se uporablja v

proizvodnem procesu za proizvodnjo blaga v zbirni

kategoriji blaga.

„Emisije iz

proizvodnih

procesov“

pomeni emisije toplogrednih plinov, ki niso emisije iz

izgorevanja goriv in se pojavijo kot posledica namernih in

nenamernih reakcij med snovmi ali njihove pretvorbe za

primarni namen, ki ni proizvodnja toplote, med drugim iz

naslednjih procesov: (a) kemijska, elektrolizna ali

pirometalurška redukcija kovinskih spojin v rudah,

koncentratih in sekundarnih materialih; (b) odstranitev

nečistoč iz kovin in kovinskih spojin; (c) razgradnja

karbonatov, med drugim karbonatov, ki se uporabljajo za

čiščenje dimnih plinov; (d) kemična sinteza proizvodov in

vmesnih proizvodov, pri katerih v reakciji sodeluje

material, ki vsebuje ogljik; (e) uporaba dodatkov ali

surovin, ki vsebujejo ogljik; (f) kemijska ali elektrolizna

redukcija metaloidnih oksidov ali nekovinskih oksidov, kot

so silicijevi oksidi in fosfati.

„Približni podatki“ pomeni letne vrednosti, ki so potrjene empirično ali

pridobljene iz odobrenih virov in ki jih upravljavec uporabi

za nadomestitev nabora podatkov76, da se zagotovi popolno

poročanje, kadar z veljavno metodologijo spremljanja ni

mogoče pridobiti vseh zahtevanih podatkov ali faktorjev.

„Rabat“ pomeni vsak znesek, za katerega se zmanjša znesek, ki ga

mora plačati ali ga je plačala oseba, odgovorna za plačilo

cene ogljika, pred njegovim plačilom ali po njem, v denarni

ali v kateri koli drugi obliki.

„Priporočene

izboljšave“

pomeni metode spremljanja, ki dokazano zagotavljajo, da

so podatki točnejši ali manj dovzetni za napake kot zgolj z

uporabo minimalnih zahtev, in ki se lahko izberejo

prostovoljno.

„Poročajoči

deklarant“

pomeni katero koli od naslednjih oseb:

(a) uvoznika, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev

blaga v prosti promet v svojem imenu in za svoj račun;

75 Upoštevati je treba, da lahko različne proizvodne poti spadajo v isti proizvodni proces.

76 Nanaša se na podatke o dejavnosti ali faktorje za izračun.

97

Pojem Opredelitev

(b) osebo, ki ima dovoljenje za vložitev carinske

deklaracije iz člena 182(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 in

prijavi uvoz blaga;

(c) posrednega carinskega zastopnika, kadar carinsko

deklaracijo vloži posredni carinski zastopnik, imenovan v

skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, če ima

uvoznik sedež zunaj Unije ali se posredni carinski

zastopnik strinja z obveznostmi poročanja v skladu s

členom 32 Uredbe (EU) 2023/956.

„Poročevalno

obdobje“

pomeni obdobje, ki ga je upravljavec naprave izbral kot

referenco za določitev vgrajenih emisij.

„Ostanek“ pomeni snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so

neposredni cilj proizvodnega procesa. ni primarni cilj

proizvodnega procesa, pri čemer tudi proces ni bil namerno

spremenjen zaradi njegove proizvodnje.

„Priporočene

izboljšave“

pomeni pristope spremljanja, ki dokazano zagotavljajo, da

so podatki točnejši ali manj dovzetni za napake kot zgolj z

uporabo minimalnih zahtev, in ki se lahko izberejo

prostovoljno.

„Preprosto blago“ pomeni blago, proizvedeno v proizvodnem procesu, v

katerem so potrebni izključno vhodni materiali in goriva z

nič vgrajenimi emisijami.

„Tok vira“ pomeni kar koli od naslednjega: (a) določeno vrsto goriva,

surovine ali proizvoda, ki zaradi porabe ali proizvodnje

povzroča emisije ustreznih toplogrednih plinov iz enega ali

več virov emisij; (b) določeno vrsto goriva, surovine ali

proizvoda, ki vsebuje ogljik in je vključena v izračun

emisij toplogrednih plinov z uporabo metodologije masne

bilance.

„Specifične vgrajene

emisije“

pomeni emisije, vgrajene v toni blaga, izražene v tonah

emisij CO2e na tono blaga.

„Tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj carinskega območja

Evropske unije.

„Tona CO2e)“ pomeni eno metrično tono ogljikovega dioksida (CO2) ali

količino katerega koli drugega toplogrednega plina iz

Priloge I z enakovrednim potencialom globalnega

segrevanja (CO2e)

„Operater

prenosnega sistema“

pomeni operaterja, kakor je opredeljen v členu 2(35)

Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta

(77).

77 Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih

notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev) ( UL L 158,

14.6.2019, str. 125).

98

Pojem Opredelitev

„Odpadek“ pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali

namerava ali mora zavreči, razen snovi, ki so bile namerno

spremenjene ali onesnažene, da bi ustrezale tej opredelitvi.

„Odpadni plin“ pomeni plin, ki vsebuje nepopolno oksidiran ogljik v

plinastem stanju pod standardnimi pogoji, ki nastane pri

katerem koli procesu iz oddelka „emisije iz proizvodnih

procesov“.