Drugo tiskanje (18.120)
Vsebina
Drugo tiskanje (18.120)
Kazalo
- Splošni pogoji
- Pogoji
- Stiuacijski pogoji
- Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
- Skrbnik zakonodaje
- Pravne podlage
Dejavnost zajema tiskanje gradiva kot je:
- katalogov,
- reklamnih prospektov,
- vstopnic,
- poštnih znamk,
- kolkov,
- čekov,
- bankovcev,
- vrednostnih papirjev,
- albumov,
- dnevnikov,
- koledarjev,
- poslovnih obrazcev,
- vizitk ipd.
- z različnimi tiskarskimi tehnikami (knjigotiskom, ofsetnim tiskom, visokim tiskom, sitotiskom ali drugimi), na kopirnih strojih raznih vrst ali z računalniškimi tiskalniki; večina teh izdelkov je avtorsko zaščitena
- tiskanje na nalepke, etikete;
- tiskanje pametnih kartic;
- direktno tiskanje tekstila, lesa, keramike, kovinskih, steklenih, plastičnih izdelkov, npr. vrečk ipd.
Navedena dejavnost je na listi dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način in se pravica do opravljanja pridobi z vpisom v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko pridobi podatek o registrirani dejavnosti s strani upravljavca poslovnega registra (Ajpes).
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Drugo tiskanje C18.120
Splošni pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Status in registracija
Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Identifikacija za DDV
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Splošno o davkih
Pravne podlage
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 478 38 00
- gfu.fu@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vodenje poslovnih knjig
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Več o vodenju poslovnih knjig
Pravne podlage
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Slovenski računovodski standardi
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 63 00
- gp.mf@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zaposlovanje, delo in socialna varnost
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
Zakon o tujcih (ZTuj-2)
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana
- 01 307 73 00
- gp@zzzs.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Odgovorno poslovanje
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 53 42
- gp.mp@gov.si
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana
- 01 369 59 00
- gp.mk@gov.si
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Ministrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 471 22 11
- glavna.pisarna@mors.si
Pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Status in registracija
Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vpis v obrtni register
Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.
Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.
Vpis v obrtni register je brezplačen.
Pravne podlage
Obrtni zakon (ObrZ)
Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Pristojni organ
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Celovška cesta 71
1000 Ljubljana
- 01 583 05 00
- info@ozs.si
Povezave
Obrtna dovoljenja
Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Poslovni prostor in uporabno dovoljenje
Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.
Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.
Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.
Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.
Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.
Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.
Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.
Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.
Dokazila
Uporabno dovoljenje: fotokopija
Pravne podlage
Gradbeni zakon (GZ-1)
Stanovanjski zakon (SZ-1)
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48
1000 Ljubljana
- 01 478 70 00
- gp.mop@gov.si
Pristojni organ
Upravna enota
Povezave
eUprava - uporabno dovoljenje
Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Evidenca o nastajanju odpadkov in ravnanje z njimi
Evidenca o nastajanju odpadkov se ne uporabljajo za izvirnega povzročitelja odpadkov, ki je:
- posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali
- pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti ne nastanejo nevarni odpadki ali nastane manj kot deset ton odpadkov ali v posameznem koledarskem letu zaposluje manj kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve.
V primeru, da izvirni povzročitelj odpadkov izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, v kateri so podatki o številkah odpadkov in količinah:
- nastalih odpadkov in virih njihovega nastajanja,
- začasno skladiščenih odpadkov,
- odpadkov, ki jih obdeluje sam,
- odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in
- odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, z navedbo postopka obdelave, kraja obdelave in izvajalca obdelave.
Podatke je treba v evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi vnašati tako, da je razvidno časovno zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.
Izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo odpadki na različnih krajih, na katerih stalno izvaja dejavnost, mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ločeno za vsak kraj nastajanja odpadkov posebej.
Izvirni povzročitelj odpadkov mora evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanjo.
Določbe se ne uporabljajo za odpadke, ki jih v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto odpadkov, izvirni povzročitelj obvezno prepušča zbiralcu.
Dokazila
Evidenčni list in evidenca o obdelavi odpadkov
Pravne podlage
Uredba o odpadkih
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48
1000 Ljubljana
- 01 478 70 00
- gp.mop@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Okoljske dajatve
Finančna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem osmih uredb o okoljskih dajatvah, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na podlagi 112. in 113. člena Zakona o varstvu okolja. Okoljske dajatve so nacionalne dajatve (na ravni EU niso harmonizirane). Zavezanci oziroma plačniki okoljskih dajatev so osebe s sedežem v Republiki Sloveniji.
Posamezna uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve, blago, za katerega se plačuje okoljska dajatev, zavezance za okoljsko dajatev ter njene plačnike, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja. Več informacij o okoljskih dajatvah.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Poročilo o nastalih odpadkih in zagotovitvi ravnanja z njimi (ODP-nastajanje)
Poročilo ODP-nastajanje za preteklo koledarsko leto predložijo izvirni povzročitelji odpadkov do 31. marca tekočega koledarskega leta.
Preverite, ali ste dolžni predložiti poročilo o ODP-nastajanje tukaj.
Izvirni povzročitelj odpadkov je vsaka pravna ali fizična oseba, katere delovanje povzroča nastajanje odpadkov. Izvirni povzročitelji odpadkov so na primer gospodarske družbe, podjetniki, obrtniki, zadruge, zavodi, kmetijska gospodarstva, trgovci, gostinci, agencije, vrtci, šole, fakultete, državni organi, lokalne skupnosti, samozaposlene osebe, gospodinjstva (posamezniki) ..., če pri njihovem delovanju nastajajo odpadki.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zagotavljanje kemijske varnosti
Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za proizvodnjo, skladiščenje ali opravljanje prometa s kemikalijami, in vsi, ki jih uporabljajo ali z njimi ravnajo, morajo zagotavljati kemijsko varnost.
Pravna in fizična oseba, ki skladišči nevarno kemikalijo:
- mora poskrbeti za navodila za varno shranjevanje kemikalij;
- mora poskrbeti za oskrbo odpadkov, skladno s predpisi o odpadkih;
- v skladu s posebnimi predpisi odgovarja za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njenem skladiščenju.
Pravne podlage
Zakon o kemikalijah (ZKem)
Pravilnik o obveščanju uporabnikov, vodenju evidence in posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami
Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272)
Skrbnik zakonodaje
Urad RS za kemikalije
Ajdovščina 4
- 01 400 60 51
- gp-ursk.mz@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Označevanje cen storitev
Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).
Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.
Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.
Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:
- kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
- kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
- kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
- kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
- kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.
Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.
Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.
Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.
Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki.
Pravne podlage
Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Stiuacijski pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Okoljevarstveno dovoljenje za druge naprave in dejavnosti
Po 126. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) tudi za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona, če je s predpisi iz tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 21. člena ZVO-2 določena obveznost pridobitve OVD.
OVD za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, v skladu s predpisom iz šestega odstavka 24. člena tega zakona, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave z dejavnostmi iz 110. člena tega zakona.
Skladno s 127. členom ZVO-2 mora upravljavec za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in opravljanje dejavnosti vložiti vlogo za spremembo OVD, pri čemer mora ta vloga vsebovati tiste vsebine, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju naprave ali opravljanju dejavnosti.
V kolikor je za obratovanje naprave, za katero je predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, predpisana tudi izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali je zanjo predpisana izvedba predhodnega postopka v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali izvesti predhodni postopek še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.
V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so v Prilogi 1 določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku.
Podrobneje
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.
Velja le za naslednje dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način:
- tiskanje drugega gradiva (katalogov, reklamnih prospektov, vstopnic, poštnih znamk, kolkov, čekov, bankovcev, vrednostnih papirjev, albumov, dnevnikov, koledarjev, poslovnih obrazcev, vizitk, ipd.) z različnimi tiskarskimi tehnikami (knjigotiskom, ofsetnim tiskom, visokim tiskom, sitotiskom ali drugimi), na kopirnih strojih raznih vrst ali z računalniškimi tiskalniki; večina teh izdelkov je avtorsko zaščitena,
- tiskanje na nalepke, etikete,
- tiskanje pametnih kartic,
- direktno tiskanje tekstila, lesa, keramike, kovinskih, steklenih, plastičnih izdelkov npr. vrečk ipd.
- Prijava občasnega opravljanja obrtne dejavnosti
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
Prikaži na zemljevidu
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Pravne podlage
Uredba o obrtnih dejavnostih
Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom ObrZ običajno opravljajo na obrtni način
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
Uredba o odpadkih
Zakon o kemikalijah (ZKem)