Reja goveda (prireja mleka)
Related topics from the SPOT Handbook
- Basic advice 4.11 · osnovni izvozni in uvozni postopki
Content
Reja goveda (prireja mleka)
Kazalo
- Splošni pogoji
- Pogoji
- Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
- Skrbnik zakonodaje
- Pravne podlage
- Povezave
Za opravljanje te dejavnosti potrebujete vstopno dovoljenje.
Dejavnost reje goveda zajema:
- vzrejo in rejo krav molznic in dojilj,
- prirejo kravjega in bivoljega mleka.
Za rejo govedi sta zadolžena imetnik živali in oskrbovalec živali, ki jih oskrbuje.
Pred opravljanjem dejavnosti mora imetnik goveda registrirati gospodarstvo in se vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ), ki jo vodi pristojni organ.
Imetnik goveda mora poskrbeti, da so vse živali ustrezno označene in vpisane v centralni register goveda (CRG) ter da žival spremlja potni list. Imetnik je dolžan tudi voditi register govedi na gospodarstvu.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Prireja mleka A01.410
Splošni pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Status in registracija
Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Identifikacija za DDV
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Splošno o davkih
Pravne podlage
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 478 38 00
- gfu.fu@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vodenje poslovnih knjig
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Več o vodenju poslovnih knjig
Pravne podlage
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Slovenski računovodski standardi
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 63 00
- gp.mf@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zaposlovanje, delo in socialna varnost
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
Zakon o tujcih (ZTuj-2)
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana
- 01 307 73 00
- gp@zzzs.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Odgovorno poslovanje
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 53 42
- gp.mp@gov.si
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana
- 01 369 59 00
- gp.mk@gov.si
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Ministrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 471 22 11
- glavna.pisarna@mors.si
Pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vpis v register kmetijskih gospodarstev
V primeru živinoreje mora imetnik živali imeti dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.
KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva imetnik živali pridobi z vpisom v register kmetijskih gospodarstev.
Dokazila
Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vpis v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ)
V evidenco imetnikov se morajo vpisati imetniki, ki redijo naslednje žival:
- govedo, kopitarji;
- drobnica, prašiči, divjad iz obore za rejo, alpake, lame, polži;
- perutnina, kunci;
- akvakultura, čebele.
V evidenco imetnikov se imetnik rejnih živali vpiše na podlagi vloge, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:
- ime in priimek oziroma firma ter naslov oziroma sedež imetnika živali;
- enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matična številka poslovnega subjekta imetnika živali ali davčna številka;
- lokacija gospodarstva (poštni naslov, če ta ne obstaja, pa geografske koordinate lokacije – N,E, po ETRS89), izjemoma pa lahko tudi podatke iz katastra (katastrska občina, parcela);
- identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), če že obstaja, ali identifikacijska številka gospodarstva (G-MID), če že obstaja;
- stalež po vrstah rejnih živali;
- podpis imetnika;
- s soglasjem imetnika tudi podatki za stike, (elektronski naslov in telefonske številke)
Kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v uradne evidence, ki se vodijo v okviru pristojnega organa, in iz katerih je razvidno, da imetnik redi živali na lokaciji gospodarstva, se v evidenco imetnikov vpišejo po uradni dolžnosti.
Imetnik rejnih živali mora morebitne spremembe podatkov o imetniku ali gospodarstvu sporočiti najpozneje v 30 dneh po spremembi.
Imetnik živali pred vpisom v register imetnikov živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali biti strokovno usposobljen.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Imetnik goveda
Imetnik goveda je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo in je lahko lastnik oziroma oseba, ki se ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom in prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe goved.
Vsi imetniki goved morajo biti vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali in so odgovorni, da je govedo na njegovem gospodarstvu pravilno in pravočasno označeno ter da so podatki o premikih govedi točno in pravočasno sporočeni v centralni register govedi. Imetnik je dolžan voditi register govedi na gospodarstvu.
Imetnik lahko opravlja tudi zootehniška opravila, za katere mora biti ustrezno usposobljen.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Oskrbovalec živali
Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje živali namenjene za rejo na kmetijskem gospodarstvu.
Oskrbovalec živali mora zagotoviti ustrezno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki je najbolj primerno posamezni vrsti živali.
Za bolne, poškodovane in onemogle živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.
Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali pa ustrezno usposobljenost in znanje o reji in ravnanju z domačimi živali, zdravstvenem varstvu domačih živali, krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi opravili.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Potni list za govedo
Potni list izdaja Sektor za identifikacijo in registracijo (SIR) na podlagi registracije v CRG.
Potni list za govedo je dokument, ki se izda ob rojstvu govedi, prejemu govedi iz držav članic EU in uvozu govedi iz tretjih držav in spremlja govedo do konca življenja ali izvoza v tretje države.
Imetnik govedi hrani potne liste na gospodarstvu, kjer se govedo nahajajo. Če se govedo premika, mora govedo na poti spremljati veljaven potni listi.
Na potnem listu so natisnjeni osnovni podatki o živali (identifikacijska številka, rojstni podatki, podatki o prvem imetniku govedi). Prvi imetnik, ki mu je izdan potni list za govedo, s podpisom jamči, da so podatki na potnem listu točni.
Vsak naslednji imetnik goveda mora v potni list takoj po prejemu vpisati podatke o svojem gospodarstvu, datum prejema goveda in se podpisati. S tem potni list za govedo postane veljaven. V ustrezne rubrike potnega lista imetnik goveda vpiše tudi premike na planinske in skupne pašnike ter sejme in razstave.
Imetnik govedi zaprosi za potni list za govedo, tako da registrira govedo v centralni register govedi (CRG). V roku 14 dni po uspešno opravljeni registraciji imetnik prejme po pošti potni list.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Tehnologija in način reje
Pri reji je dovoljena le tehnologija in način reje, ki izpolnjuje etološke normative, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja.
Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Prilagojena reja
Živali rejene in oskrbovane na kmetijskem gospodarstvu je treba rediti tako, da so:
- zadovoljene njihove biološke potrebe,
- da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje ter
- da ni presežena njihova prilagoditvena sposobnost.
Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali.
Živali morajo biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti živali, biti morajo primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Krma baza
Krmna baza, ki vključuje pridelano ali proizvedeno krmo, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.
Imetnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanja etoloških potreb ob krmljenju.
Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.
Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Pravilnik o zaščiti rejnih živali
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Ustrezna kmetijska infrastruktura
Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Oskrba živali
Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.
Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.
Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.
Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Ustrezni prostori in oprema
Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:
- hleve, lope, staje, molzišča;
- čebelnjake;
- bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
- gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
- skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
- strojne lope;
- druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).
Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.
Med opremo za rejo se šteje zlasti:
- ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
- ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
- ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
- ustrezne panje in nakladne panje;
- ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.
Materiali za gradnjo objektov, prostorov za nastanitev, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za temeljito čiščenje in razkuževanje. Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo živali.
Prostorsko stanje mora ustrezati vrsti živali in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter higienskimi pogoji.
Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi oziroma zagotovljena mora biti primerna uporaba umetne svetlobe. Električna napeljava mora biti ustrezno nameščena, da ne poškoduje živali.
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Pravilnik o zaščiti rejnih živali
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Ustrezni prostori za živalske iztrebke
Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.
Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.
Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.
Objekti za živalske iztrebke so:
- gnojišča,
- gnojnične jame in jame za gnojevko,
- lagune,
- sedimentacijski bazeni in
- naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.
Pravne podlage
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kmetijstvo
Dunajska 22
1000 Ljubljana
Prikaži na zemljevidu
- 01 478 90 00
- gp.mkm@gov.si
Pravne podlage
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009
Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora
Zakon o živinoreji (ZŽiv)
Pravilnik o zaščiti rejnih živali
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goveda
Povezave
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin