Stekleničenje vina
Content
Stekleničenje vina
Kazalo
- Splošni pogoji
- Pogoji
- Situacijski pogoji
- Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
- Skrbnik zakonodaje
- Pravne podlage
Stekleničenje vina obsega pripravo steklenic, pripravo zamaškov, polnjenje vina, zamaševanje steklenic in njihovo hranjenje v ustreznih pogojih. Stekleničenje vina se opravlja za stekleničenje lastnega vina pridelovalca.
Fizična ali pravna oseba, ki izvaja stekleničenje vina, mora biti vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina pod ustrezno dejavnost, ki se nanaša na stekleničenje vina.
Pri stekleničenju vina je potrebno upoštevati pogoje glede ustrezne embalaže. Pridelovalec, ki se ukvarja s stekleničenjem vina za nadaljno prodajo, mora voditi kletarsko evidenco.
Razlika med stekleničenjem vina in storitvenim polnjenjem, je v tem, da se stekleničenje vina izvaja za stekleničenje lastnega vina, storitveno polnjenje pa za stekleničenje za tuj račun.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Proizvodnja vina iz grozdja C11.020
Splošni pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Status in registracija
Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Identifikacija za DDV
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Splošno o davkih
Pravne podlage
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 478 38 00
- gfu.fu@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vodenje poslovnih knjig
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Več o vodenju poslovnih knjig
Pravne podlage
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Slovenski računovodski standardi
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 63 00
- gp.mf@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zaposlovanje, delo in socialna varnost
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
Zakon o tujcih (ZTuj-2)
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana
- 01 307 73 00
- gp@zzzs.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Odgovorno poslovanje
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 53 42
- gp.mp@gov.si
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana
- 01 369 59 00
- gp.mk@gov.si
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Ministrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 471 22 11
- glavna.pisarna@mors.si
Pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Status in registracija kmetijskega gospodarstva
Pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.
Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:
- pravna oseba,
- samostojni podjetnik posameznik,
- kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
- kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
- kmetijsko gospodarstvo – planina.
Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.
Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.
V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:
- morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
- uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
- so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih,
- imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče,
- tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.
Vlogo za pridobitev statusa kmeta se vloži na upravno enoto, na območju katere leži večji del kmetijskega zemljišča, ki ga posameznik uporablja. Gospodarska družba mora izvesti vpis v Poslovni register Slovenije. Oseba s statusom kmeta je obdavčena s katastrskim dohodkov, medtem ko je gospodarska družba z davkom na dobiček.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vpis v register pridelovalcev grozdja in vina
V register se lahko vpiše fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.
Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca upravni enoti, ki mora vsebovati podatke o pridelovalcu in podatke o vinogradu (če ga obdelujejo).
Postopek za vpis v register uvede tudi upravna enota po uradni dolžnosti, če na podlagi vpisa ali spremembe podatkov v registru kmetijskih gospodarstev ugotovi, da je pridelovalec zavezanec za vpis v register.
Kot potrdilo o vpisu v register velja izpis iz registra, ki ga izda upravna enota.
Register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Ustrezna embalaža
Vino, mošt in drugi proizvodi iz grozdja in vina se lahko dajo v promet končnemu potrošniku, le če ustrezajo zahtevam glede ustreznega polnjenja.
Posode, v katerih se pridelki oziroma proizvodi hranijo,
prevažajo oziroma nudijo potrošniku, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- znotraj morajo biti čiste,
- ohranjajo vse lastnosti pridelkov oziroma proizvodov
- biti morajo izdelane ali obložene z ustreznim materialom
- uporabljajo se lahko izključno za živila, kar mora biti na posodah nad 60 litrov posebej navedeno,
- imeti morajo zamašek in zaporko, ki sta ustrezna za živila in nista prevlečena s svinčenim ovojem,
- biti morajo označene tako, da je možna takojšnja določitev vsebine, in sicer na podlagi predpisa, ki ureja register, in predpisa, ki ureja kletarsko evidenco in spremne dokumente za promet z vinom,
- označbe ne smejo biti izbrisljive,
- označbe na posodah, namenjenih vračanju proizvajalcu (povratna embalaža), morajo biti narejene iz takšnih materialov, ki jih je mogoče odstraniti z enostavnimi postopki strojnega čiščenja.
Embalaža in označba ne smeta zavajati potrošnika v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
Pravne podlage
Zakon o vinu (ZVin)
Pravilnik o označevanju in embalaži vina
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kmetijstvo
Dunajska 22
1000 Ljubljana
- 01 478 90 00
- gp.mkm@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Kletarska evidenca
Pridelovalci, ki tržijo proizvode, morajo voditi kletarsko evidenco o pridelavi in prometu z moštom, vinom in drugimi proizvodi.
Iz kletarske evidence morajo biti razvidni podatki o geografskem poreklu, kakovosti in količini grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter uporabvljenih enoloških postopkih in sredstvih.
Kletarsko evidenco ni potrebno voditi pridelovalcem, ki so v register vpisani le za dejavnost pridelave grozdja ali za dejavnost storitvenega polnjenja vina.
Podatki, vpisani v kletarsko evidenco v skladu s tem členom, se morajo ujemati z vsakoletno prijavo zalog v register.
Pravne podlage
Pravilnik o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom
Zakon o vinu (ZVin)
Situacijski pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Registracija podjetij, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili
Podjetje, ki proizvaja, predeluje in prva daje v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, je dolžno izpolniti vlogo za registracijo pri Zdravstvenemu inšpektoratu RS.
Med podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, se uvršča:
- proizvodnja oziroma predelava materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili v Republiki Sloveniji,
- uvoz materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz tretjih držav,
- distribucija materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz območja EU.
Nekaj posebnih primerov podjetij, ki se prav tako uvrščajo v zgornje tri skupine:
- proizvajalci oziroma pridelovalci živil (tudi pakirnice živil), ki direktno uvažajo iz tretjih držav ali nabavljajo z območja EU materiale in izdelke, namenjene za stik z živili bodisi za lastno uporabo-pakiranje živil bodisi za nadaljnjo distribucijo,
- maloprodaja in tržnice, le v primeru, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU,
- restavracije, gostilne, menze, premični obrati, objekti na javnih prireditvah, obrati v javnih zavodih (npr. bolnišnice šole, vrtci) in drugi živilski obrati, če direktno uvažajo iz tretjih držav ali direktno dobavljajo (območje EU) materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (npr. škatle in podloge za pice, posoda, pribor itd., ki se uporablja za serviranje, pakiranje hrane ali na kakršen koli način pride v neposreden stik z živili, kozarci in materiali, uporabljeni v avtomatih za pijače in hrano itd.) in
- spletna prodaja, kataloška prodaja in TV-prodaja, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU.
**
Podjetje: pomeni katero koli podjetje, ki za dobiček ali ne, bodisi zasebno bodisi javno, izvaja katero koli dejavnost, povezano s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.
Dajanje v promet: pomeni imetje materialov in izdelkov za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko prenosa, proti plačilu ali ne, ter za prodajo, distribucijo in druge oblike prenosa.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Oddaja vloge za uradni nadzor vnosa pošiljk prehranskih dopolnil, živil za posebne skupine ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, iz tretjih držav
Za namen uradnega inšpekcijskega nadzora pošiljk:
- prehranskih dopolnil,
- živil za posebne skupine (formul za dojenčke, žitnih kašic in živil namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živil za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkov za nadzor nad telesno težo),
- materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili iz tretjih držav,
nosilec dejavnosti oziroma njegov zastopnik (deklarant) vloži vlogo prek spletne aplikacije 'Oddaja vlog za uradni nadzor pošiljk iz tretjih držav'.
Podrobneje
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kmetijstvo
Dunajska 22
1000 Ljubljana
Prikaži na zemljevidu
- 01 478 90 00
- gp.mkm@gov.si
Pravne podlage
Zakon o vinu (ZVin)
Pravilnik o označevanju in embalaži vina
Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina