Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje (71.112)
Vsebina
Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje (71.112)
Kazalo
- Splošni pogoji
- Pogoji
- Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
- Pravne podlage
Vsebina je v prenovi.
Ta SKD šifra zajema dejavnosti in storitve, za katere so predpisani vstopni in/ali drugi pogoji za začetek in opravljanje dejavnosti.
Predpisi in pogoji:
Zakon o graditvi objektov
Za opravljanje dejavnosti tehničnega projektiranja, revidiranja ali gradbenega nadzora morajo izvajalci zagotoviti sodelovanje s posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje po ZGO (strokovni izpit in vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS oz. ZAPS).
Velja za naslednje kadre:
- odgovorni projektant,
- odgovorni vodja del,
- odgovorni revident,
- prostorski načrtovalci;
Zakon o gozdovih
Za opravljanje del v gozdovih morajo izvajalci pred začetkom opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje in predložiti dokazila gozdarski inšpekciji.
Velja za:
- projektiranje gozdnih cest,
- projektiranje spravila lesa z gozdnimi žičnicami,
- sečno-spravilno načrtovanje v zahtevnejših delovnih razmerah oz. z več možnstmi za spravilo,
- organiziranje del in MKO
- vodenje delovnih skupin delavcev,
- sečno-spravilno načrtovanje v ustaljenih, manj zahtevnih razmerah
- gradnja in strojno vzdrževanje gozdnih prometnic,
- strojna sečnja,
- nakladanje, razkladanje in prevoz lesa
Dejavnosti/storitve, ki so uvrščene v ta SKD podrazred:
Dejavnosti/storitve po pojasnilih k standardni klasifikaciji dejavnosti:
Sem spada:
- prostorsko, urbanistično in krajinsko načrtovanje in s tem povezano svetovanje
Sem ne spada:
- svetovanje na področju računalništva, gl. 62.200, 62.900
- tehnično projektiranje stavb energetskih projektov, prometnic ipd., gl. 71.129
- oblikovanje pohištva in drugo estetsko oblikovanje izdelkov, gl. 74.130
- arhitekturno projektiranje, gl. 71.111.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje N71.112
Splošni pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Status in registracija
Za izvajanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Identifikacija za DDV
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Splošno o davkih
Pravne podlage
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 478 38 00
- gfu.fu@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Vodenje poslovnih knjig
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Več o vodenju poslovnih knjig
Pravne podlage
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Slovenski računovodski standardi
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 63 00
- gp.mf@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zaposlovanje, delo in socialna varnost
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
Zakon o tujcih (ZTuj-2)
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana
- 01 307 73 00
- gp@zzzs.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Odgovorno poslovanje
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
- 01 369 53 42
- gp.mp@gov.si
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana
- 01 369 59 00
- gp.mk@gov.si
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Kotnikova ulica 5
1000 Ljubljana
- 01 400 33 11
- gp.mgds@gov.si
Ministrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
- 01 471 22 11
- glavna.pisarna@mors.si
Pogoji
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zavarovanje odgovornosti za škodo
Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot:
- splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali
- kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.
Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.
Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi:
- škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in
- druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.
Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.
Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 evrov.
Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati:
- imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali
- splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.
Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.
Dokazila
Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.
Pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora. Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da niso starejša od treh mesecev.
Pravne podlage
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48
1000 Ljubljana
- 01 478 70 00
- gp.mop@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Zagotavljanje strokovnega kadra
Gospodarski subjekt zagotavlja strokovni kader tako, da mora imeti:
- za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja;
- ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali
- gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ;
- ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,
Pravne podlage
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48
1000 Ljubljana
- 01 478 70 00
- gp.mop@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Ni stečajnega ali likvidacijskega postopka
Proti pravni ali fizični osebi ni začet stečajni ali likvidacijski postopek.
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Pooblaščeni krajinski arhitekt (PKA)
Poklicni naziv pooblaščeni krajinski arhitekt v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prosto Slovenije (ZAPS).
Poklicne naloge pooblaščenega krajinskega arhitekta so:
- krajinsko arhitekturno projektiranje objektov, krajin in odprtega prostora,
- sodelovanje pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, v delu, ki se nanaša na strokovno področje krajinske arhitekture.
Med poklicne naloge pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja in pooblaščenega krajinskega arhitekta sodijo tudi:
- vodenje projekta,
- nadzor nad gradnjo,
- izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katerega so pooblaščeni,
- svetovanje in zastopanje naročnika,
- vodenje investicije.
Pooblaščeni krajinski arhitekt je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.
Pri opravljanju storitev se kot pooblaščeni krajinski arhitekt izkazuje z enotnim žigom z identifikacijsko številko in oznako, za katero vrsto storitev ima pooblastilo.
Podrobneje
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Pogoji za uporabo zaščitenega naziva arhitekturni biro
Naziv arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
- najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni arhitekt,
- vsaj en družbenik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje alineje, je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
- ni povezana družba in
- je neodvisna družba.
Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
- ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
- so koncernske družbe;
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
- so povezane s podjetniškimi pogodbami.
Družba je neodvisna, če:
- sama ni investitor,
- če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.
Pravne podlage
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48
1000 Ljubljana
- 01 478 70 00
- gp.mop@gov.si
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Pogoji za uporabo zaščitenega naziva krajinsko arhitekturni biro
Naziv krajinsko arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
- najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni krajinski arhitekt,
- vsaj en družbenik, ki je pooblaščeni krajinski arhitekt je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
- ni povezana družba in
- je neodvisna družba.
Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
- ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
- so koncernske družbe;
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
- so povezane s podjetniškimi pogodbami.
Družba je neodvisna, če:
- sama ni investitor,
- če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.
Pravne podlage
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
Odpri razdelek:
Zapri razdelek:
Priprava projektne dokumentacije
V veljavo je stopil nov Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Ta določa podrobno vsebino zbirnih prikazov in zbirnih načrtov, ki jih je uvedla nova gradbena zakonodaja, kar vse bistveno vpliva na vsebino in sestavo projektne dokumentacije.
Do 1. januarja 2025 sicer še velja prehodno obdobje, v katerem lahko investitorji zahtevam in prijavam prilagajo projektno dokumentacijo, ki je bila že izdelana po dosedanjem predpisu.
Izvajalec mora upoštevati predpisano vsebino, obliko in način izdelave projektne in druge dokumentacije, ki se uporablja za posamezne vrste stavb in gradbeno inženirskih objektov.
Glede na namen se projektna dokumentacija razvršča na:
- projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP),
- projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),
- projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI),
- projektno dokumentacijo za odstranitev objekta (PZO),
- projektno dokumentacijo izvedenih del (PID) in
- projektno dokumentacijo za legalizacijo (DL).
Druga dokumentacija se razvršča na:
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO),
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN) in
- dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO).
Vsaka projektna dokumentacija ima tekstualni del, ki jo običajno sestavljajo obrazci in tehnično poročilo ter grafične prikaze, ki jih sestavljajo lokacijski in tehnični prikazi.
V novem pravilniku so tudi določene zahteve po pripravi dokumentacije v elektronski obliki. v elektronski obliki se zapiše v formatu PDF/A-2b.
Pravne podlage
Gradbeni zakon (GZ-1)
Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48
1000 Ljubljana
- 01 478 70 00
- gp.mop@gov.si
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.
Pravne podlage
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
Zakon o gozdovih (ZG)