Visokošolski učitelj

Visokošolski učitelj

Kazalo

• Pogoji

• Čezmejno/občasno opravljanje poklica

• Skrbnik zakonodaje

• Pravne podlage

Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.

Nazivi visokošolskih učiteljev so:

• redni profesor,

• izredni profesor,

• docent,

• lektor (za izvajanje jezikovnega pouka);

za izvajanje visokošolskih strokovnih programov tudi:

• višji predavatelj,

• predavatelj.

Visokošolski učitelji z izjemo rednih profesorjev, so izvoljeni v naziv za obdobje petih let.

Redni profesorji so izvoljeni v trajni naziv.

Kandidati so lahko izvoljeni v nazive za področja, ki jih opredeli visokošolski zavod.

Kandidat je lahko izvoljen v naziv za eno ali več področij.

Kandidat je lahko izvoljen v naziv, če ima ustrezno izobrazbo in preverjene pedagoške sposobnosti ter izpolnjuje ostale pogoje, določene v Minimalnih standardih za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.

Pogoji

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Ustrezna izobrazba in praksa

V naziv:

• rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti;

• rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta na umetniškem področju je lahko izvoljen, kdor ima priznana umetniška dela in izobrazbo najmanj 2. stopnje;

• višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj 2. stopnje;

• predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko izvoljen, kdor ima pet let ustrezne prakse in izobrazbo najmanj 2. stopnje;

• predavatelja za predmete, pri katerih je težišče na posebnih strokovnih znanjih, je lahko izvoljen, kdor ima pet let uspešnega strokovnega dela v praksi in izobrazbo najmanj 2. stopnje;

• lektorja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo 2. stopnje in 3 leta pedagoške prakse.

Dokazila

Dokazilo o izobrazbi: overjena kopija ali neoverjena kopija in original na vpogled

Pravne podlage

Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Usposobljenost za strokovno ali umetniško delo

Kandidat izkazuje usposobljenost za strokovno delo z dokumentiranimi objavami znanstvenih in strokovnih del, dokumentiranimi raziskovalnimi in strokovnimi dosežki, dokumentiranim sodelovanjem pri znanstvenih ali strokovnih projektih, podeljenimi patenti in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na področju posamezne stroke štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.

Usposobljenost za umetniško delo se izkazuje z dokumentiranimi javnimi ali javnosti dostopnimi izvedbami avtorskih del, javnimi ali javnosti dostopnimi predstavitvami ali objavami umetniških del in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na posameznem umetniškem področju štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.

Podrobni elementi dokazovanja usposobljenosti za strokovno in umetniško delo so določeni v Minimalnih standardih za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.

Pravne podlage

Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Preverjene pedagoške sposobnosti

Posameznik mora imeti preverjene pedagoške sposobnosti.

Pedagoške usposobljenosti niso dolžni izkazati kandidati za izvolitev v nazive znanstvenega delavca, strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca, bibliotekarja in asistenta ob prvi izvolitvi.

Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.

Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi mora kandidat predložiti mnenje študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete ali drugih instrumentov preverjanja pedagoškega dela.

Elementi za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv so:

• razumljivost ter sistematičnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij ter preverjanj znanja;

• uspešno mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih, doktoratih in vseživljenjskem ter drugem podiplomskem izobraževanju, mentorstvo študentom v izmenjavi in pri študentskem raziskovalnem delu;

• odnos do študentov;

• spodbujanje k znanstvenemu, umetniškemu, pedagoškemu in strokovnemu delu;

• priprava, strokovna, pedagoška in metodična oziroma didaktična vrednost pedagoških pripomočkov, študijskih gradiv in učbenikov;

• razvijanje laboratorijev ali drugih specializiranih enot, ki podpirajo pedagoški proces;

• z dokazili potrjeno pedagoško usposabljanje po splošnih programih pedagoškega usposabljanja ali individualnih programih visokošolskega zavoda.

Pravne podlage

Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Aktivno znanje vsaj enega razširjenega tujega jezika

Aktivno znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.

Kandidat za izvolitev v naziv, ki je diplomiral, magistriral ali doktoriral na tuji univerzi po programu, ki je potekal v enem od razširjenih tujih jezikov, in je tudi diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorsko disertacijo napisal v tem jeziku, ni dolžan predložiti dokazil o aktivnem znanju razširjenega tujega jezika.

Znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje samo pri prvi izvolitvi v naziv.

Pravne podlage

Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Odpri razdelek:

Zapri razdelek:

Izpolnjevanje pogojev v skladu z merili za izvolitev v naziv

Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice univerze, merila določi senat univerze.

Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda.

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih določajo podrobnejše pogoje za napredovanje v posamezne nazive.

Pravne podlage

Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Čezmejno/občasno opravljanje poklica

Poklica v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.

Skrbnik zakonodaje

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Masarykova cesta 16

1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

• 01 400 52 00

• gp.mizm@gov.si

• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/

Pravne podlage

Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih