Koordinacija sistemov socialne varnosti

Koordinacija sistemov socialne varnosti omogoča povezovanje sistemov socialne varnosti, ki uresničuje svobodo gibanja oseb znotraj Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki zagotavlja, da posameznik pri gibanju med državami članicami EU in EGP ne izgubi pravic, ki jih je pridobil z vključitvijo v sistem obveznega socialnega zavarovanja. Brez tega učinkovitega enotnega mehanizma bi bilo prosto gibanje oseb lahko resno ogroženo.

Osnovna načela koordinacije sistemov socialne varnosti

Koordinacijo sistemov socialne varnosti se na podlagi prava EU uporablja med vsemi državami članicami EU. Poleg tega pa je Republika Slovenija sklenila z nekaterimi državami izven EU tudi bilateralne sporazume, ki prav tako omogočajo koordiniranje (nekaterih) pravic iz obveznega socialnega zavarovanja. Te države so: Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Združene države Amerike, Kanada, Avstralija, Argentina in Republika Koreja.

Pravila koordinacije sistemov socialne varnosti določajo štiri osnovna načela, in sicer:

• Zavarovani smo samo po zakonodaji ene države, zato tudi prispevke plačujemo samo v eni državi po načelu "lex loci laboris" oziroma po načelu, da velja tista zakonodaja, kjer se opravlja delo.

• V državi, v kateri smo zavarovani, imamo enake pravice in obveznosti kot državljani te države, po načelu enakega obravnavanja in načela nediskriminacije.

• Ko uveljavljamo svoje pravice iz obveznega socialnega zavarovanja, pristojni organ (v Sloveniji so to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zaposlovanje ali center za socialno delo) po potrebi upošteva tudi zavarovalno oziroma delovno dobo in prebivanje v drugih državah po načelu seštevanja obdobij zavarovanja.

• Če smo upravičeni do posamezne dajatve, jo bomo na splošno prejemali, tudi če živimo v drugi državi. To je načelo o prenosljivosti pravic.

Čezmejno delo na daljavo

Od 1. septembra 2023 se uporablja Okvirni sporazum o delu na daljavo (tudi v angleškem jeziku), ki ga je soglasno sprejela Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti kot dogovor držav članic EU.

Glavna značilnost dela na daljavo je, da lahko zaposleni ali samozaposleni opravlja dejavnost kjer koli in je tako popolnoma neodvisen od lokacije. Po tem se delo na daljavo razlikuje od vseh drugih dejavnosti, ki zahtevajo ali predvidevajo opravljanje dejavnosti na določenem kraju.

Tako kot vse druge oblike čezmejnega dela to pomeni, da poteka v več kot eni državi članici in da oseba izpolnjuje merila, določena v točkah a, b in d prvega člena Uredbe 883, in sicer, da oseba opravlja dejavnosti zaposlene osebe, samozaposlene osebe ali javnega uslužbenca.

Dodatne informacije s področja koordinacije sistemov socialne varnosti

Spletišče Evropske komisije: Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

Koordinacija sistemov socialne varnosti

Spletišče evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Eurofond: Delo na daljavo

Sistemi socialne varnosti v EU

Zakonodaja

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico)

Uredba (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva

Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico)