Prenehanje gospodarske družbe

Bigstock

Značilnost gospodarske družbe je, da nastane kot posledica izraza volje njenih lastnikov. Ustanovitelji družbo ustanovijo z namenom, da bi z njo uresničevali svoje interese na področju podjetništva. Tako kot je ustanovitev družbe v funkciji uresničevanja interesov njenih ustanoviteljev, je tudi prenehanje družbe praviloma odraz interesov njenih lastnikov. Vendar pa lahko družba preneha tudi neodvisno od interesa lastnikov, če nastopijo v zakonu predvideni pogoji (stečajni postopek, postopek prisilne likvidacije, izbris iz sodnega registra brez likvidacije).

Več o postopkih prenehanja gospodarske družbe se nahaja na spletnem mestu SPOT (eVEM).

1. Likvidacija družbe po ZGD-1

V skladu s 368.a členom ZDavP-2 likvidacijski upravitelj sestavi obračun davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: DDPO) na dan pred začetkom postopka likvidacije in ga predloži davčnemu organu najpozneje v 20 dneh od dneva vpisa v register. V času likvidacijskega postopka mora zavezanec predložiti obračun za posamezno davčno obdobje. Končni obračun mora zavezanec sestaviti na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja oziroma na dan pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvidacije, davčnemu organu pa ga predloži v 15 dneh od sprejetja sklepa.

V sedmem odstavku 88. člena ZDDV-1 je določeno, da mora zavezanec v postopku likvidacije davčnemu organu predložiti obračun davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) v 20 dneh po poteku davčnega obdobja. V petem odstavku 89. člena ZDDV-1 je določeno, da se za zavezanca nad katerim se začne postopek likvidacije davčno obdobje končna na dan pred začetkom postopka likvidacije in nadalje v šestem odstavku 89. člena ZDDV-1, da se ob končanju postopka likvidacije davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja. To velja tudi v primeru prenehanja poslovanja družbe po skrajšanem postopku.

Če gre za likvidacijo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej za t.i. redno likvidacijo, ki pomeni redno prenehanje družbe na podlagi odločitve organov družbe, se kot dan začetka postopka likvidacije šteje dan, ko je organ (skupščina) družbe sprejel sklep o začetku postopka likvidacije oziroma dan, ki je v tem sklepu določen kot dan začetka postopka likvidacije družbe (v praksi je pogosto datum skupščine tudi datum, s katerim je določen postopek prenehanja in postopek začetka likvidacije) in ne dan sklepa sodišča o vpisu v register. V sklepu sodišča o vpisu v register je naveden tudi datum, s katerim pridobi pooblastilo likvidacijski upravitelj, in datum prenehanja pooblastila zastopniku družbe. Ta datum je identičen datumu (dnevu) začetka postopka likvidacije, ki je določen v sklepu skupščine.

2. Prenehanje poslovanja družbe po skrajšanem postopku po ZGD-1

Zavezanec mora v skladu s 369. členom ZDavP-2 sestaviti obračun DDPO na dan pred izbrisom iz registra. Davčni zavezanec mora obračun predložiti v 30 dneh od dneva izbrisa iz ustreznega registra. Sestavni del obračuna so v tem primeru tudi notarsko overjene izjave družbenikov oziroma delničarjev o prevzemu obveznosti plačilna morebitnih preostalih obveznosti družbe.

3. Stečaj družbe po ZFPPIPP

Predložitev obračuna DDPO v primeru stečajnega postopka je urejen v 368. členu ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec nad katerim se začne stečajni postopek, sestaviti obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka in ga davčnemu organu predložiti najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko se je začel stečajni postopek. Zavezanec mora sestaviti končni obračun na dan pred potrditvijo načrta končne razdelitve in ga predložiti davčnemu organu predložiti v 15 dneh od potrditve načrta.

Posebne določbe glede sestave in oddaje obračuna DDV so za družbo v stečaju opredeljene v osmem odstavku 88. člena ZDDV-1 (predložitev obračuna DDV) in sedmem odstavku 89. člena ZDDV-1 (davčno obdobje).

4. Prisilna poravnava po ZFPPIPP

Predložitev obračuna DDPO v primeru prisilne poravnave je urejeno v 367. členu ZDavP-2. Le ta določa, da mora zavezanec nad katerim se začne prisilna poravnava, sestaviti obračun na dan pred začetkom prisilne poravnave in ga davčnemu organu predložiti najkasneje v 20 dneh od dneva, ko se je začela prisilna poravnava.

Posebne določbe glede sestave in oddaje obračuna DDV so za družbo v prisilni poravnavi v sedmem odstavku 88. člena ZDDV-1 (predložitev obračuna DDV) in petem odstavku 89. člena ZDDV-1 (davčno obdobje).

Več o tem

• Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

• Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO)

Pravne osebe

• Davek od dohodkov pravnih oseb